Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako smo se sporazumeli o ničemer

06.12.2016

Ob velikem navdušenju redkih poslušalcev nadaljujemo s pamfletom o zdravniški stavki.

»Vsi smo Fides!« Ali za mednarodni trg: »Je suis Fides!«

Ob velikem navdušenju redkih poslušalcev nadaljujemo s pamfletom o zdravniški stavki.

Gospa ministrica so s Fidesom podpisali sporazum o začasni zamrznitvi stavke. Dikcija je malo nerodna, ker pojma »začasno« in »zamrznitev« vnašata zmedo v samo razumevanje povedi. Po zapisani logiki nas nekje v prihodnosti čaka še sporazum o trajni zamrznitvi stavke, ki pa bo hkrati onemogočal, da bi se stavka kadarkoli odmrznila … ker bo namreč trajno zamrznjena. Povedano drugače: Kuštrin je podpisal, da zdravniki nikoli več ne bodo stavkali!

A logične nesmisle, v katerih so se urili zdravniki in ministrstvo, dajmo na stran. Časi so preresni za nadrealizem.

Kaj natančno pomeni zamrznitev, vedo samo zdravniki, saj so za zamrznitve specialisti. Ne le, da zamrznejo bradavico ali krasto; pred desetletji so zamrznili Walta Disneyja, ki tako na ledu čaka, da se znanost še malo razvije. Za bolj navadne ljudi pa je zamrznitev stavke nekaj nedoločnega.

Poglejmo zamrznitev na drugem primeru. Manj znano je, da grozijo s stavko tudi člani orkestra Slovenske filharmonije. Oni sicer nimajo tako ekstremnih zahtev kot zdravništvo, ki hoče več denarja; glasbeniki so se le sprli z vodstvom in šefom dirigentom in ker se javnost seveda ne vznemirja preveč, če štrajka simfonični orkester, so njihove težave pač neprimerljivo manj prisotne v medijih. Ne navsezadnje; Mozart je mogoče pomemben za vse človeštvo, za posameznika pa je holesterol veliko pomembnejši! Recimo, da se simfoniki dogovorijo za staro pravdo oziroma stari sedežni red, ki ga je novi šef dirigent premešal – kaj potem pomeni, če bo simfonična stavka zamrznjena? Kako bomo na koncertu dojeli, da poslušamo Mahlerja pod grožnjo stavke? Ne morejo zaigrati dveh stavkov, tretjega zamrzniti in potem odigrati še delček četrtega. Simfonija ali je zaigrana, ali pa ni. Podobno je z zdravniško stavko. Ali stavka je, ali je pa ni.

Uporaba gastronomskih pojmov ni v čast intelektualnemu miljeju, ki se ga problem dotika. Je pa res, da sta ministrica in šef Fidesa ob podpisu sporazume bila videti kot televizijski zvezdi, ki na komercialnih kanalih osem ur prodajata magične rezalnike, čistila, steznike in nakit iz nerjavečega jekla.

A kaj si mi mislimo ob zamrznitvi zdravniške stavke, niti ni pomembno, ker mi lahko vsaj prostodušno izjavimo, da niti ne vemo, kaj si naj mislimo. Težava je, da tudi preostala javnost in celo politika izven kroga ministričinih najožjih prijateljev izjavlja, da ne ve, kaj naj si misli. To pa zato, ker sporazuma nihče ne razume. Zgodovina je sicer polna sporazumov, ki so si jih pogodbene stranke razlagale vsaka drugače, ampak problem pri sporazumu s Fidesom je občutek, da deležniki ne razumejo popolnoma, kaj so podpisali. Ne, da si ga razlagajo drugače, temveč, da ga ne razumejo. Ministrica meni, da s podpisanim sporazumom ministrstvo lahko nadaljuje prizadevanja za aneks h kolektivni pogodbi. Kuštrin meni, da je sindikat proevropsko usmerjen, ker so zdravniki delavni, pridni in pošteni, koalicijski partner Židan pa je prepričan, da je sporazum odpiranje in zapiranje Pandorine skrinjice.

Iz temeljnih izjav ob podpisu tako razberemo, da si deležniki sporazuma ne razlagajo različno, temveč ga ob odsotnosti rdeče niti komentarjev preprosto ne razumejo. Sploh, ker naj bi sporazum ob vsej tej multifunkcionalnosti še zmanjšal čakalne vrste.

Splošna zmeda lahko pomeni le dvoje: da so strokovne službe na ministrstvu pripravile sporazum, ki presega intelektualni domet politike, ali pa, da je intelektualni domet politike visoko nad ravnijo sporazuma. V obeh primerih bomo nasrkali bolniki.

Ampak zdaj še k bolj zanimivi temi … Kot vemo, je bila zdravniška stavka tiste vrste, da se ni nikjer poznala. Zdravstvo je tako razsuto, da se kakšna ura več čakanja ali malo bolj ohlapna obravnava pri bolniku skoraj ne pozna. Analitiki so poročali, da so zdravniki stavko prekinili zadnji trenutek, preden bi se začele težave resnično kopičiti. In tako smo dobili sporazum, ki ga nihče ne razume, na podlagi stavke, ki ni nikogar prizadela.

Ampak s tem se vsa kolobocija ne konča. Ker so svoje dosegli zdravniki, zdaj zahtevajo, da se merijo z istim vatlom še sindikati javnega sektorja. »Kar zdravnikom, to tudi nam,« je bojni krik javnih sindikatov in če ne bi bilo videti kot podpora žrtvam terorističnega napada, bi dali sindikalisti na stavkovne plakate natisniti: »Vsi smo Fides!« Ali za mednarodni trg: »Je suis Fides!«

Ne dvomimo, da se bo vlada pogodila tudi s sindikati javnega sektorja. In ker sporazuma o zamrznitvi nihče ne razume – danes ne vemo, za koliko denarja gre pri zahtevah zdravnikov – pa je pri javnem sektorju to bolj jasno. Ne navsezadnje je pri Fidesu okoli Kuštrina zbrana le peščica najzvestejših, sindikati javnega sektorja pa imajo na voljo aparat, ki zna seštevati. Nad zaposlene v javnem sektorju se bo razlilo 215 milijonov evrov. Ali je to veliko ali malo, je kot vedno odvisno od tega, kje ste zaposleni …

Kakorkoli: ministrica Kolarjeva in Fides sta še enkrat dokazala, da je bolje podpisati nekaj, kar ne govori o ničemer, kot ne podpisati nič, ker bi to govorilo o vsem.


Zapisi iz močvirja

754 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Kako smo se sporazumeli o ničemer

06.12.2016

Ob velikem navdušenju redkih poslušalcev nadaljujemo s pamfletom o zdravniški stavki.

»Vsi smo Fides!« Ali za mednarodni trg: »Je suis Fides!«

Ob velikem navdušenju redkih poslušalcev nadaljujemo s pamfletom o zdravniški stavki.

Gospa ministrica so s Fidesom podpisali sporazum o začasni zamrznitvi stavke. Dikcija je malo nerodna, ker pojma »začasno« in »zamrznitev« vnašata zmedo v samo razumevanje povedi. Po zapisani logiki nas nekje v prihodnosti čaka še sporazum o trajni zamrznitvi stavke, ki pa bo hkrati onemogočal, da bi se stavka kadarkoli odmrznila … ker bo namreč trajno zamrznjena. Povedano drugače: Kuštrin je podpisal, da zdravniki nikoli več ne bodo stavkali!

A logične nesmisle, v katerih so se urili zdravniki in ministrstvo, dajmo na stran. Časi so preresni za nadrealizem.

Kaj natančno pomeni zamrznitev, vedo samo zdravniki, saj so za zamrznitve specialisti. Ne le, da zamrznejo bradavico ali krasto; pred desetletji so zamrznili Walta Disneyja, ki tako na ledu čaka, da se znanost še malo razvije. Za bolj navadne ljudi pa je zamrznitev stavke nekaj nedoločnega.

Poglejmo zamrznitev na drugem primeru. Manj znano je, da grozijo s stavko tudi člani orkestra Slovenske filharmonije. Oni sicer nimajo tako ekstremnih zahtev kot zdravništvo, ki hoče več denarja; glasbeniki so se le sprli z vodstvom in šefom dirigentom in ker se javnost seveda ne vznemirja preveč, če štrajka simfonični orkester, so njihove težave pač neprimerljivo manj prisotne v medijih. Ne navsezadnje; Mozart je mogoče pomemben za vse človeštvo, za posameznika pa je holesterol veliko pomembnejši! Recimo, da se simfoniki dogovorijo za staro pravdo oziroma stari sedežni red, ki ga je novi šef dirigent premešal – kaj potem pomeni, če bo simfonična stavka zamrznjena? Kako bomo na koncertu dojeli, da poslušamo Mahlerja pod grožnjo stavke? Ne morejo zaigrati dveh stavkov, tretjega zamrzniti in potem odigrati še delček četrtega. Simfonija ali je zaigrana, ali pa ni. Podobno je z zdravniško stavko. Ali stavka je, ali je pa ni.

Uporaba gastronomskih pojmov ni v čast intelektualnemu miljeju, ki se ga problem dotika. Je pa res, da sta ministrica in šef Fidesa ob podpisu sporazume bila videti kot televizijski zvezdi, ki na komercialnih kanalih osem ur prodajata magične rezalnike, čistila, steznike in nakit iz nerjavečega jekla.

A kaj si mi mislimo ob zamrznitvi zdravniške stavke, niti ni pomembno, ker mi lahko vsaj prostodušno izjavimo, da niti ne vemo, kaj si naj mislimo. Težava je, da tudi preostala javnost in celo politika izven kroga ministričinih najožjih prijateljev izjavlja, da ne ve, kaj naj si misli. To pa zato, ker sporazuma nihče ne razume. Zgodovina je sicer polna sporazumov, ki so si jih pogodbene stranke razlagale vsaka drugače, ampak problem pri sporazumu s Fidesom je občutek, da deležniki ne razumejo popolnoma, kaj so podpisali. Ne, da si ga razlagajo drugače, temveč, da ga ne razumejo. Ministrica meni, da s podpisanim sporazumom ministrstvo lahko nadaljuje prizadevanja za aneks h kolektivni pogodbi. Kuštrin meni, da je sindikat proevropsko usmerjen, ker so zdravniki delavni, pridni in pošteni, koalicijski partner Židan pa je prepričan, da je sporazum odpiranje in zapiranje Pandorine skrinjice.

Iz temeljnih izjav ob podpisu tako razberemo, da si deležniki sporazuma ne razlagajo različno, temveč ga ob odsotnosti rdeče niti komentarjev preprosto ne razumejo. Sploh, ker naj bi sporazum ob vsej tej multifunkcionalnosti še zmanjšal čakalne vrste.

Splošna zmeda lahko pomeni le dvoje: da so strokovne službe na ministrstvu pripravile sporazum, ki presega intelektualni domet politike, ali pa, da je intelektualni domet politike visoko nad ravnijo sporazuma. V obeh primerih bomo nasrkali bolniki.

Ampak zdaj še k bolj zanimivi temi … Kot vemo, je bila zdravniška stavka tiste vrste, da se ni nikjer poznala. Zdravstvo je tako razsuto, da se kakšna ura več čakanja ali malo bolj ohlapna obravnava pri bolniku skoraj ne pozna. Analitiki so poročali, da so zdravniki stavko prekinili zadnji trenutek, preden bi se začele težave resnično kopičiti. In tako smo dobili sporazum, ki ga nihče ne razume, na podlagi stavke, ki ni nikogar prizadela.

Ampak s tem se vsa kolobocija ne konča. Ker so svoje dosegli zdravniki, zdaj zahtevajo, da se merijo z istim vatlom še sindikati javnega sektorja. »Kar zdravnikom, to tudi nam,« je bojni krik javnih sindikatov in če ne bi bilo videti kot podpora žrtvam terorističnega napada, bi dali sindikalisti na stavkovne plakate natisniti: »Vsi smo Fides!« Ali za mednarodni trg: »Je suis Fides!«

Ne dvomimo, da se bo vlada pogodila tudi s sindikati javnega sektorja. In ker sporazuma o zamrznitvi nihče ne razume – danes ne vemo, za koliko denarja gre pri zahtevah zdravnikov – pa je pri javnem sektorju to bolj jasno. Ne navsezadnje je pri Fidesu okoli Kuštrina zbrana le peščica najzvestejših, sindikati javnega sektorja pa imajo na voljo aparat, ki zna seštevati. Nad zaposlene v javnem sektorju se bo razlilo 215 milijonov evrov. Ali je to veliko ali malo, je kot vedno odvisno od tega, kje ste zaposleni …

Kakorkoli: ministrica Kolarjeva in Fides sta še enkrat dokazala, da je bolje podpisati nekaj, kar ne govori o ničemer, kot ne podpisati nič, ker bi to govorilo o vsem.


04.12.2018

S sivih oblakov

Namesto analize pritlehnosti, packarij in vseh vrst umazanij se bomo v preostalih oddajah do zamenjave koledarja ukvarjali izključno z božično-novoletnimi temami in tako poskušali v temne popoldneve dostaviti nekaj dodatne svetlobe. Piše: Marko Radmilovič


27.11.2018

Cik-cak za nestrpne

Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič


20.11.2018

Zdravo, tukaj James iz Metallice!

Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite


13.11.2018

Vrane družijo se rade

Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.


06.11.2018

Strel v tišino

Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.


30.10.2018

Slovenski vladarski slog

V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?


23.10.2018

Princ na konju z ročaji

Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.


16.10.2018

Vohun, ki nas je ljubil

V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.


09.10.2018

Pod svobodnim soncem

Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.


02.10.2018

Sreča ni opoteča

V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič


25.09.2018

O življenju krtov

Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.


18.09.2018

V začetku je bila beseda

Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.


11.09.2018

Fontana malih in točenih

Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.


04.09.2018

Divja varda

Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko


26.06.2018

Zadnje besede poslanic

Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.


19.06.2018

Diktatura asfalta

Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.


12.06.2018

Gliha vkup štriha

Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič


05.06.2018

Nam je vseeno kam reka teče

Povolilna kolumna Marka Radmiloviča.


29.05.2018

U ta črna skrin'ca

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


22.05.2018

Živalska farma

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.


Stran 14 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov