Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob velikih protestih proti korupciji v Romuniji se je oglasila tudi naša protikorupcijska komisija. Zdelo se je primerno in pravično, da kar Romunom, to tudi nam … Ker korupcija nikoli ne spi, korupcija vedno preži. In medtem ko so Romuni pred državljansko vojno zaradi korupcije v politiki, se je naša komisija odločila zatreti korupcijo v šolstvu. Zaznali so tri nevralgične točke: tveganje za korupcijo pri zaposlovanju v šolstvu, tveganje za korupcijo pri oddaji šolskih prostorov in tveganje za korupcijo pri sprejemanju daril.
Zdi se logično; ker nismo Romunija, temveč urejena država, smo že zdavnaj, tudi s pomočjo komisije, izkoreninili korupcijo v politiki ali v gospodarstvu ali v sodstvu in v ostalih pomembnih družbenih podsistemih. Tako se zdaj lotevamo, vzorno in učinkovito, problema korupcije tudi v vejah, ki na prvi pogled niso tako zelo koruptivne. Danes šolstvo, jutri rekreacija, pojutrišnjem nevarnost korupcije pri zborovskem petju in pletilskih krožkih.
Ob velikih protestih proti korupciji v Romuniji se je oglasila tudi naša protikorupcijska komisija. Zdelo se je primerno in pravično, da kar Romunom, to tudi nam … Ker korupcija nikoli ne spi, korupcija vedno preži. In medtem ko so Romuni pred državljansko vojno zaradi korupcije v politiki, se je naša komisija odločila zatreti korupcijo v šolstvu. Zaznali so tri nevralgične točke: tveganje za korupcijo pri zaposlovanju v šolstvu, tveganje za korupcijo pri oddaji šolskih prostorov in tveganje za korupcijo pri sprejemanju daril.
Zdi se logično; ker nismo Romunija, temveč urejena država, smo že zdavnaj, tudi s pomočjo komisije, izkoreninili korupcijo v politiki ali v gospodarstvu ali v sodstvu in v ostalih pomembnih družbenih podsistemih. Tako se zdaj lotevamo, vzorno in učinkovito, problema korupcije tudi v vejah, ki na prvi pogled niso tako zelo koruptivne. Danes šolstvo, jutri rekreacija, pojutrišnjem nevarnost korupcije pri zborovskem petju in pletilskih krožkih.
Korupcijsko tveganje pri kadrovanju v šolstvu kot ga vidijo v komisiji, je najlepši primer, do kakšne zmede pride, ko uradnikom dovoliš, da razmišljajo.
A nazaj k šolstvu.
Najbolj jih skrbi zaposlovanje. Da imajo ravnatelji vpliv na kadrovanje in zato pride v šole vse preveč kadra na prijateljski ali, bog ne daj, sorodstveni osnovi!
Korupcijsko tveganje pri kadrovanju v šolstvu kot ga vidijo v komisiji, je najlepši primer, do kakšne zmede pride, ko uradnikom dovoliš, da razmišljajo. Do še večje zmede pride, če družba dovoli uradnikom, da ukrepajo, in šolska korupcija se zdi kot vzeta iz Gogoljevega romana. Ker koruptivno gor ali dol, učiteljske družine – kaj družine – učiteljske dinastije, kjer so v šoli zaposleni možje, žene, njihovi otroci in vnuki, so hrbtenica našega šolstva. Zgodovina slovenskega šolstva je zgodovina »prosvetarskih« družin! Ne le duhovito karikirano, kot je to pri zgodnjem Partljiču, temveč tudi v realnosti, mora biti ravnateljeva žena učiteljica. In učitelj telovadbe je skoraj nujno poročen z učiteljico biologije. Včasih družbeno-moralne vzgoje. To, kar zgodovina slovenskega šolstva razume kot predajanje in žrtvovanje celih družin za kulturo in prosveto tega naroda, je komisija prepoznala kot koruptivno tveganje.
Ker koruptivno gor ali dol, učiteljske družine – kaj družine – učiteljske dinastije, kjer so v šoli zaposleni možje, žene, njihovi otroci in vnuki, so hrbtenica našega šolstva.
In naprej: koruptivno tveganje pri oddaji šolskih prostorov. V premnogih krajih v Sloveniji je osnovna šola edina javna stavba, vredna svojega imena. Družbeni domovi so razpadli, vaške dvorane samevajo. Bistvo šole, kot so jo razumeli naši predniki, je žarišče omike v kraju. Šola mora biti ne le odprta navzven, temveč tako prostorsko kot organizacijsko in simbolno povezana s svojim okoljem. Uporabljanje ali oddajanje šolskih prostorov za potrebe in dejavnosti širšega okolja bi morala biti zapoved, ne pa korupcija. In seveda … to, da ravnatelj Jože, ki tudi sam rad brca, odda telovadnico za torkovo rekreacijo po nižji ceni, kot jo določa pravilnik, ali bog ne daj korupcije, celo zastonj, je izven svetosti KPK-ja razumljeno kot normalna in dobronamerna poteza.
In še največji prekršek, ki kot »goljfiva kača« preži na učitelje: sprejemanje daril.
Protikorupcijsko uradništvo je natančno predpisalo višino zneska, ki ga lahko učitelj prejme kot darilo. Preprosto povedano: vrednost daril je omejena na petindvajset čokolad nižjega cenovnega razreda. Ne tistih švicarskih, niti ne teh z Gorenjske, temveč onih iz diskonta … In na travniško, nikakor rezano cvetje.
Tema je že večkrat opisana in celo spolitizirana, a komisija, kot že v prejšnjih dveh primerih, spet ni videla širše slike. Ta je pa takšna: v eni in isti dejavnosti, šolstvu, se družba bori za dvoje. Na prvi fronti so lačni, revni in socialno odrinjeni otroci, za katere imamo zbiralne akcije in dobrodelne koncerte, na drugi strani pa ta ista družba omejuje prejemanje daril učiteljem v istih izobraževalnih ustanovah. Odločimo se torej, v kakšni družbi živimo: ali v takšni, ki ne zmore prehraniti šoloobveznih otrok, ali pa morebiti v takšni, ki obdaruje učitelje z več kot 63 evri, kar velja za korupcijo. Ker oboje, kot narekuje zdrava pamet, ne more sobivati.
Odločimo se torej, v kakšni družbi živimo: ali v takšni, ki ne zmore prehraniti šoloobveznih otrok, ali pa morebiti v takšni, ki obdaruje učitelje z več kot 63 evri, kar velja za korupcijo. Ker oboje, kot narekuje zdrava pamet, ne more sobivati.
Seveda obstaja še tretja možnost; da so okolja, ki otrok ne morejo prehraniti in da so druga okolja, ki razvajajo učitelje z boni za masažo. Če oboje razumemo kot dejstvo, trčimo ob problem, znan kot družbena neenakost. Te pa s preverjanjem celofanskih vrečk ob koncu pouka ne bomo odpravili.
Protikorupcijska komisija kot državni organ bi morala biti zavezana neizprosni bitki proti družbeni neenakosti, ki pa se v resnici odvija na drugem koncu učiteljskih daril. Na tistem koncu, kjer so otroci brez denarja za malico. In brez denarja za darila učitelju. Tam so resnični korupcijski problemi te družbe, ki pa vodijo v vrhove gospodarstva in politike. Povedano drugače: protikorupcijska komisija bi morala preveriti nedrja, ki so jo rodila … česar pa seveda ne bo naredila.
In tisti, ki napačno menijo, da se nam ne more zgoditi Romunija, ker je pri nas stopnja korupcije tako nizka, da jo že preganjamo v resnično nepomembnih podsistemih, kot je šolstvo, so seveda v debeli zmoti.
Smo si »kupili pameti«, kot se reče, čim smo ugotovili, kako je bilo med protesti iz jeseni 2012 preveč koruptivnih tveganj, da bi obveljali kot verodostojni.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Ob velikih protestih proti korupciji v Romuniji se je oglasila tudi naša protikorupcijska komisija. Zdelo se je primerno in pravično, da kar Romunom, to tudi nam … Ker korupcija nikoli ne spi, korupcija vedno preži. In medtem ko so Romuni pred državljansko vojno zaradi korupcije v politiki, se je naša komisija odločila zatreti korupcijo v šolstvu. Zaznali so tri nevralgične točke: tveganje za korupcijo pri zaposlovanju v šolstvu, tveganje za korupcijo pri oddaji šolskih prostorov in tveganje za korupcijo pri sprejemanju daril.
Zdi se logično; ker nismo Romunija, temveč urejena država, smo že zdavnaj, tudi s pomočjo komisije, izkoreninili korupcijo v politiki ali v gospodarstvu ali v sodstvu in v ostalih pomembnih družbenih podsistemih. Tako se zdaj lotevamo, vzorno in učinkovito, problema korupcije tudi v vejah, ki na prvi pogled niso tako zelo koruptivne. Danes šolstvo, jutri rekreacija, pojutrišnjem nevarnost korupcije pri zborovskem petju in pletilskih krožkih.
Ob velikih protestih proti korupciji v Romuniji se je oglasila tudi naša protikorupcijska komisija. Zdelo se je primerno in pravično, da kar Romunom, to tudi nam … Ker korupcija nikoli ne spi, korupcija vedno preži. In medtem ko so Romuni pred državljansko vojno zaradi korupcije v politiki, se je naša komisija odločila zatreti korupcijo v šolstvu. Zaznali so tri nevralgične točke: tveganje za korupcijo pri zaposlovanju v šolstvu, tveganje za korupcijo pri oddaji šolskih prostorov in tveganje za korupcijo pri sprejemanju daril.
Zdi se logično; ker nismo Romunija, temveč urejena država, smo že zdavnaj, tudi s pomočjo komisije, izkoreninili korupcijo v politiki ali v gospodarstvu ali v sodstvu in v ostalih pomembnih družbenih podsistemih. Tako se zdaj lotevamo, vzorno in učinkovito, problema korupcije tudi v vejah, ki na prvi pogled niso tako zelo koruptivne. Danes šolstvo, jutri rekreacija, pojutrišnjem nevarnost korupcije pri zborovskem petju in pletilskih krožkih.
Korupcijsko tveganje pri kadrovanju v šolstvu kot ga vidijo v komisiji, je najlepši primer, do kakšne zmede pride, ko uradnikom dovoliš, da razmišljajo.
A nazaj k šolstvu.
Najbolj jih skrbi zaposlovanje. Da imajo ravnatelji vpliv na kadrovanje in zato pride v šole vse preveč kadra na prijateljski ali, bog ne daj, sorodstveni osnovi!
Korupcijsko tveganje pri kadrovanju v šolstvu kot ga vidijo v komisiji, je najlepši primer, do kakšne zmede pride, ko uradnikom dovoliš, da razmišljajo. Do še večje zmede pride, če družba dovoli uradnikom, da ukrepajo, in šolska korupcija se zdi kot vzeta iz Gogoljevega romana. Ker koruptivno gor ali dol, učiteljske družine – kaj družine – učiteljske dinastije, kjer so v šoli zaposleni možje, žene, njihovi otroci in vnuki, so hrbtenica našega šolstva. Zgodovina slovenskega šolstva je zgodovina »prosvetarskih« družin! Ne le duhovito karikirano, kot je to pri zgodnjem Partljiču, temveč tudi v realnosti, mora biti ravnateljeva žena učiteljica. In učitelj telovadbe je skoraj nujno poročen z učiteljico biologije. Včasih družbeno-moralne vzgoje. To, kar zgodovina slovenskega šolstva razume kot predajanje in žrtvovanje celih družin za kulturo in prosveto tega naroda, je komisija prepoznala kot koruptivno tveganje.
Ker koruptivno gor ali dol, učiteljske družine – kaj družine – učiteljske dinastije, kjer so v šoli zaposleni možje, žene, njihovi otroci in vnuki, so hrbtenica našega šolstva.
In naprej: koruptivno tveganje pri oddaji šolskih prostorov. V premnogih krajih v Sloveniji je osnovna šola edina javna stavba, vredna svojega imena. Družbeni domovi so razpadli, vaške dvorane samevajo. Bistvo šole, kot so jo razumeli naši predniki, je žarišče omike v kraju. Šola mora biti ne le odprta navzven, temveč tako prostorsko kot organizacijsko in simbolno povezana s svojim okoljem. Uporabljanje ali oddajanje šolskih prostorov za potrebe in dejavnosti širšega okolja bi morala biti zapoved, ne pa korupcija. In seveda … to, da ravnatelj Jože, ki tudi sam rad brca, odda telovadnico za torkovo rekreacijo po nižji ceni, kot jo določa pravilnik, ali bog ne daj korupcije, celo zastonj, je izven svetosti KPK-ja razumljeno kot normalna in dobronamerna poteza.
In še največji prekršek, ki kot »goljfiva kača« preži na učitelje: sprejemanje daril.
Protikorupcijsko uradništvo je natančno predpisalo višino zneska, ki ga lahko učitelj prejme kot darilo. Preprosto povedano: vrednost daril je omejena na petindvajset čokolad nižjega cenovnega razreda. Ne tistih švicarskih, niti ne teh z Gorenjske, temveč onih iz diskonta … In na travniško, nikakor rezano cvetje.
Tema je že večkrat opisana in celo spolitizirana, a komisija, kot že v prejšnjih dveh primerih, spet ni videla širše slike. Ta je pa takšna: v eni in isti dejavnosti, šolstvu, se družba bori za dvoje. Na prvi fronti so lačni, revni in socialno odrinjeni otroci, za katere imamo zbiralne akcije in dobrodelne koncerte, na drugi strani pa ta ista družba omejuje prejemanje daril učiteljem v istih izobraževalnih ustanovah. Odločimo se torej, v kakšni družbi živimo: ali v takšni, ki ne zmore prehraniti šoloobveznih otrok, ali pa morebiti v takšni, ki obdaruje učitelje z več kot 63 evri, kar velja za korupcijo. Ker oboje, kot narekuje zdrava pamet, ne more sobivati.
Odločimo se torej, v kakšni družbi živimo: ali v takšni, ki ne zmore prehraniti šoloobveznih otrok, ali pa morebiti v takšni, ki obdaruje učitelje z več kot 63 evri, kar velja za korupcijo. Ker oboje, kot narekuje zdrava pamet, ne more sobivati.
Seveda obstaja še tretja možnost; da so okolja, ki otrok ne morejo prehraniti in da so druga okolja, ki razvajajo učitelje z boni za masažo. Če oboje razumemo kot dejstvo, trčimo ob problem, znan kot družbena neenakost. Te pa s preverjanjem celofanskih vrečk ob koncu pouka ne bomo odpravili.
Protikorupcijska komisija kot državni organ bi morala biti zavezana neizprosni bitki proti družbeni neenakosti, ki pa se v resnici odvija na drugem koncu učiteljskih daril. Na tistem koncu, kjer so otroci brez denarja za malico. In brez denarja za darila učitelju. Tam so resnični korupcijski problemi te družbe, ki pa vodijo v vrhove gospodarstva in politike. Povedano drugače: protikorupcijska komisija bi morala preveriti nedrja, ki so jo rodila … česar pa seveda ne bo naredila.
In tisti, ki napačno menijo, da se nam ne more zgoditi Romunija, ker je pri nas stopnja korupcije tako nizka, da jo že preganjamo v resnično nepomembnih podsistemih, kot je šolstvo, so seveda v debeli zmoti.
Smo si »kupili pameti«, kot se reče, čim smo ugotovili, kako je bilo med protesti iz jeseni 2012 preveč koruptivnih tveganj, da bi obveljali kot verodostojni.
Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.
V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?
Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.
V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.
Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.
V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič
Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.
Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.
Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.
Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko
Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.
Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.
Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.
Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo
Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj
Neveljaven email naslov