Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob velikih protestih proti korupciji v Romuniji se je oglasila tudi naša protikorupcijska komisija. Zdelo se je primerno in pravično, da kar Romunom, to tudi nam … Ker korupcija nikoli ne spi, korupcija vedno preži. In medtem ko so Romuni pred državljansko vojno zaradi korupcije v politiki, se je naša komisija odločila zatreti korupcijo v šolstvu. Zaznali so tri nevralgične točke: tveganje za korupcijo pri zaposlovanju v šolstvu, tveganje za korupcijo pri oddaji šolskih prostorov in tveganje za korupcijo pri sprejemanju daril.
Zdi se logično; ker nismo Romunija, temveč urejena država, smo že zdavnaj, tudi s pomočjo komisije, izkoreninili korupcijo v politiki ali v gospodarstvu ali v sodstvu in v ostalih pomembnih družbenih podsistemih. Tako se zdaj lotevamo, vzorno in učinkovito, problema korupcije tudi v vejah, ki na prvi pogled niso tako zelo koruptivne. Danes šolstvo, jutri rekreacija, pojutrišnjem nevarnost korupcije pri zborovskem petju in pletilskih krožkih.
Ob velikih protestih proti korupciji v Romuniji se je oglasila tudi naša protikorupcijska komisija. Zdelo se je primerno in pravično, da kar Romunom, to tudi nam … Ker korupcija nikoli ne spi, korupcija vedno preži. In medtem ko so Romuni pred državljansko vojno zaradi korupcije v politiki, se je naša komisija odločila zatreti korupcijo v šolstvu. Zaznali so tri nevralgične točke: tveganje za korupcijo pri zaposlovanju v šolstvu, tveganje za korupcijo pri oddaji šolskih prostorov in tveganje za korupcijo pri sprejemanju daril.
Zdi se logično; ker nismo Romunija, temveč urejena država, smo že zdavnaj, tudi s pomočjo komisije, izkoreninili korupcijo v politiki ali v gospodarstvu ali v sodstvu in v ostalih pomembnih družbenih podsistemih. Tako se zdaj lotevamo, vzorno in učinkovito, problema korupcije tudi v vejah, ki na prvi pogled niso tako zelo koruptivne. Danes šolstvo, jutri rekreacija, pojutrišnjem nevarnost korupcije pri zborovskem petju in pletilskih krožkih.
Korupcijsko tveganje pri kadrovanju v šolstvu kot ga vidijo v komisiji, je najlepši primer, do kakšne zmede pride, ko uradnikom dovoliš, da razmišljajo.
A nazaj k šolstvu.
Najbolj jih skrbi zaposlovanje. Da imajo ravnatelji vpliv na kadrovanje in zato pride v šole vse preveč kadra na prijateljski ali, bog ne daj, sorodstveni osnovi!
Korupcijsko tveganje pri kadrovanju v šolstvu kot ga vidijo v komisiji, je najlepši primer, do kakšne zmede pride, ko uradnikom dovoliš, da razmišljajo. Do še večje zmede pride, če družba dovoli uradnikom, da ukrepajo, in šolska korupcija se zdi kot vzeta iz Gogoljevega romana. Ker koruptivno gor ali dol, učiteljske družine – kaj družine – učiteljske dinastije, kjer so v šoli zaposleni možje, žene, njihovi otroci in vnuki, so hrbtenica našega šolstva. Zgodovina slovenskega šolstva je zgodovina »prosvetarskih« družin! Ne le duhovito karikirano, kot je to pri zgodnjem Partljiču, temveč tudi v realnosti, mora biti ravnateljeva žena učiteljica. In učitelj telovadbe je skoraj nujno poročen z učiteljico biologije. Včasih družbeno-moralne vzgoje. To, kar zgodovina slovenskega šolstva razume kot predajanje in žrtvovanje celih družin za kulturo in prosveto tega naroda, je komisija prepoznala kot koruptivno tveganje.
Ker koruptivno gor ali dol, učiteljske družine – kaj družine – učiteljske dinastije, kjer so v šoli zaposleni možje, žene, njihovi otroci in vnuki, so hrbtenica našega šolstva.
In naprej: koruptivno tveganje pri oddaji šolskih prostorov. V premnogih krajih v Sloveniji je osnovna šola edina javna stavba, vredna svojega imena. Družbeni domovi so razpadli, vaške dvorane samevajo. Bistvo šole, kot so jo razumeli naši predniki, je žarišče omike v kraju. Šola mora biti ne le odprta navzven, temveč tako prostorsko kot organizacijsko in simbolno povezana s svojim okoljem. Uporabljanje ali oddajanje šolskih prostorov za potrebe in dejavnosti širšega okolja bi morala biti zapoved, ne pa korupcija. In seveda … to, da ravnatelj Jože, ki tudi sam rad brca, odda telovadnico za torkovo rekreacijo po nižji ceni, kot jo določa pravilnik, ali bog ne daj korupcije, celo zastonj, je izven svetosti KPK-ja razumljeno kot normalna in dobronamerna poteza.
In še največji prekršek, ki kot »goljfiva kača« preži na učitelje: sprejemanje daril.
Protikorupcijsko uradništvo je natančno predpisalo višino zneska, ki ga lahko učitelj prejme kot darilo. Preprosto povedano: vrednost daril je omejena na petindvajset čokolad nižjega cenovnega razreda. Ne tistih švicarskih, niti ne teh z Gorenjske, temveč onih iz diskonta … In na travniško, nikakor rezano cvetje.
Tema je že večkrat opisana in celo spolitizirana, a komisija, kot že v prejšnjih dveh primerih, spet ni videla širše slike. Ta je pa takšna: v eni in isti dejavnosti, šolstvu, se družba bori za dvoje. Na prvi fronti so lačni, revni in socialno odrinjeni otroci, za katere imamo zbiralne akcije in dobrodelne koncerte, na drugi strani pa ta ista družba omejuje prejemanje daril učiteljem v istih izobraževalnih ustanovah. Odločimo se torej, v kakšni družbi živimo: ali v takšni, ki ne zmore prehraniti šoloobveznih otrok, ali pa morebiti v takšni, ki obdaruje učitelje z več kot 63 evri, kar velja za korupcijo. Ker oboje, kot narekuje zdrava pamet, ne more sobivati.
Odločimo se torej, v kakšni družbi živimo: ali v takšni, ki ne zmore prehraniti šoloobveznih otrok, ali pa morebiti v takšni, ki obdaruje učitelje z več kot 63 evri, kar velja za korupcijo. Ker oboje, kot narekuje zdrava pamet, ne more sobivati.
Seveda obstaja še tretja možnost; da so okolja, ki otrok ne morejo prehraniti in da so druga okolja, ki razvajajo učitelje z boni za masažo. Če oboje razumemo kot dejstvo, trčimo ob problem, znan kot družbena neenakost. Te pa s preverjanjem celofanskih vrečk ob koncu pouka ne bomo odpravili.
Protikorupcijska komisija kot državni organ bi morala biti zavezana neizprosni bitki proti družbeni neenakosti, ki pa se v resnici odvija na drugem koncu učiteljskih daril. Na tistem koncu, kjer so otroci brez denarja za malico. In brez denarja za darila učitelju. Tam so resnični korupcijski problemi te družbe, ki pa vodijo v vrhove gospodarstva in politike. Povedano drugače: protikorupcijska komisija bi morala preveriti nedrja, ki so jo rodila … česar pa seveda ne bo naredila.
In tisti, ki napačno menijo, da se nam ne more zgoditi Romunija, ker je pri nas stopnja korupcije tako nizka, da jo že preganjamo v resnično nepomembnih podsistemih, kot je šolstvo, so seveda v debeli zmoti.
Smo si »kupili pameti«, kot se reče, čim smo ugotovili, kako je bilo med protesti iz jeseni 2012 preveč koruptivnih tveganj, da bi obveljali kot verodostojni.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Ob velikih protestih proti korupciji v Romuniji se je oglasila tudi naša protikorupcijska komisija. Zdelo se je primerno in pravično, da kar Romunom, to tudi nam … Ker korupcija nikoli ne spi, korupcija vedno preži. In medtem ko so Romuni pred državljansko vojno zaradi korupcije v politiki, se je naša komisija odločila zatreti korupcijo v šolstvu. Zaznali so tri nevralgične točke: tveganje za korupcijo pri zaposlovanju v šolstvu, tveganje za korupcijo pri oddaji šolskih prostorov in tveganje za korupcijo pri sprejemanju daril.
Zdi se logično; ker nismo Romunija, temveč urejena država, smo že zdavnaj, tudi s pomočjo komisije, izkoreninili korupcijo v politiki ali v gospodarstvu ali v sodstvu in v ostalih pomembnih družbenih podsistemih. Tako se zdaj lotevamo, vzorno in učinkovito, problema korupcije tudi v vejah, ki na prvi pogled niso tako zelo koruptivne. Danes šolstvo, jutri rekreacija, pojutrišnjem nevarnost korupcije pri zborovskem petju in pletilskih krožkih.
Ob velikih protestih proti korupciji v Romuniji se je oglasila tudi naša protikorupcijska komisija. Zdelo se je primerno in pravično, da kar Romunom, to tudi nam … Ker korupcija nikoli ne spi, korupcija vedno preži. In medtem ko so Romuni pred državljansko vojno zaradi korupcije v politiki, se je naša komisija odločila zatreti korupcijo v šolstvu. Zaznali so tri nevralgične točke: tveganje za korupcijo pri zaposlovanju v šolstvu, tveganje za korupcijo pri oddaji šolskih prostorov in tveganje za korupcijo pri sprejemanju daril.
Zdi se logično; ker nismo Romunija, temveč urejena država, smo že zdavnaj, tudi s pomočjo komisije, izkoreninili korupcijo v politiki ali v gospodarstvu ali v sodstvu in v ostalih pomembnih družbenih podsistemih. Tako se zdaj lotevamo, vzorno in učinkovito, problema korupcije tudi v vejah, ki na prvi pogled niso tako zelo koruptivne. Danes šolstvo, jutri rekreacija, pojutrišnjem nevarnost korupcije pri zborovskem petju in pletilskih krožkih.
Korupcijsko tveganje pri kadrovanju v šolstvu kot ga vidijo v komisiji, je najlepši primer, do kakšne zmede pride, ko uradnikom dovoliš, da razmišljajo.
A nazaj k šolstvu.
Najbolj jih skrbi zaposlovanje. Da imajo ravnatelji vpliv na kadrovanje in zato pride v šole vse preveč kadra na prijateljski ali, bog ne daj, sorodstveni osnovi!
Korupcijsko tveganje pri kadrovanju v šolstvu kot ga vidijo v komisiji, je najlepši primer, do kakšne zmede pride, ko uradnikom dovoliš, da razmišljajo. Do še večje zmede pride, če družba dovoli uradnikom, da ukrepajo, in šolska korupcija se zdi kot vzeta iz Gogoljevega romana. Ker koruptivno gor ali dol, učiteljske družine – kaj družine – učiteljske dinastije, kjer so v šoli zaposleni možje, žene, njihovi otroci in vnuki, so hrbtenica našega šolstva. Zgodovina slovenskega šolstva je zgodovina »prosvetarskih« družin! Ne le duhovito karikirano, kot je to pri zgodnjem Partljiču, temveč tudi v realnosti, mora biti ravnateljeva žena učiteljica. In učitelj telovadbe je skoraj nujno poročen z učiteljico biologije. Včasih družbeno-moralne vzgoje. To, kar zgodovina slovenskega šolstva razume kot predajanje in žrtvovanje celih družin za kulturo in prosveto tega naroda, je komisija prepoznala kot koruptivno tveganje.
Ker koruptivno gor ali dol, učiteljske družine – kaj družine – učiteljske dinastije, kjer so v šoli zaposleni možje, žene, njihovi otroci in vnuki, so hrbtenica našega šolstva.
In naprej: koruptivno tveganje pri oddaji šolskih prostorov. V premnogih krajih v Sloveniji je osnovna šola edina javna stavba, vredna svojega imena. Družbeni domovi so razpadli, vaške dvorane samevajo. Bistvo šole, kot so jo razumeli naši predniki, je žarišče omike v kraju. Šola mora biti ne le odprta navzven, temveč tako prostorsko kot organizacijsko in simbolno povezana s svojim okoljem. Uporabljanje ali oddajanje šolskih prostorov za potrebe in dejavnosti širšega okolja bi morala biti zapoved, ne pa korupcija. In seveda … to, da ravnatelj Jože, ki tudi sam rad brca, odda telovadnico za torkovo rekreacijo po nižji ceni, kot jo določa pravilnik, ali bog ne daj korupcije, celo zastonj, je izven svetosti KPK-ja razumljeno kot normalna in dobronamerna poteza.
In še največji prekršek, ki kot »goljfiva kača« preži na učitelje: sprejemanje daril.
Protikorupcijsko uradništvo je natančno predpisalo višino zneska, ki ga lahko učitelj prejme kot darilo. Preprosto povedano: vrednost daril je omejena na petindvajset čokolad nižjega cenovnega razreda. Ne tistih švicarskih, niti ne teh z Gorenjske, temveč onih iz diskonta … In na travniško, nikakor rezano cvetje.
Tema je že večkrat opisana in celo spolitizirana, a komisija, kot že v prejšnjih dveh primerih, spet ni videla širše slike. Ta je pa takšna: v eni in isti dejavnosti, šolstvu, se družba bori za dvoje. Na prvi fronti so lačni, revni in socialno odrinjeni otroci, za katere imamo zbiralne akcije in dobrodelne koncerte, na drugi strani pa ta ista družba omejuje prejemanje daril učiteljem v istih izobraževalnih ustanovah. Odločimo se torej, v kakšni družbi živimo: ali v takšni, ki ne zmore prehraniti šoloobveznih otrok, ali pa morebiti v takšni, ki obdaruje učitelje z več kot 63 evri, kar velja za korupcijo. Ker oboje, kot narekuje zdrava pamet, ne more sobivati.
Odločimo se torej, v kakšni družbi živimo: ali v takšni, ki ne zmore prehraniti šoloobveznih otrok, ali pa morebiti v takšni, ki obdaruje učitelje z več kot 63 evri, kar velja za korupcijo. Ker oboje, kot narekuje zdrava pamet, ne more sobivati.
Seveda obstaja še tretja možnost; da so okolja, ki otrok ne morejo prehraniti in da so druga okolja, ki razvajajo učitelje z boni za masažo. Če oboje razumemo kot dejstvo, trčimo ob problem, znan kot družbena neenakost. Te pa s preverjanjem celofanskih vrečk ob koncu pouka ne bomo odpravili.
Protikorupcijska komisija kot državni organ bi morala biti zavezana neizprosni bitki proti družbeni neenakosti, ki pa se v resnici odvija na drugem koncu učiteljskih daril. Na tistem koncu, kjer so otroci brez denarja za malico. In brez denarja za darila učitelju. Tam so resnični korupcijski problemi te družbe, ki pa vodijo v vrhove gospodarstva in politike. Povedano drugače: protikorupcijska komisija bi morala preveriti nedrja, ki so jo rodila … česar pa seveda ne bo naredila.
In tisti, ki napačno menijo, da se nam ne more zgoditi Romunija, ker je pri nas stopnja korupcije tako nizka, da jo že preganjamo v resnično nepomembnih podsistemih, kot je šolstvo, so seveda v debeli zmoti.
Smo si »kupili pameti«, kot se reče, čim smo ugotovili, kako je bilo med protesti iz jeseni 2012 preveč koruptivnih tveganj, da bi obveljali kot verodostojni.
Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni
Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.
Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano
Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.
Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.
Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.
Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?
Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.
Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".
Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.
Iz počitniškega ugodja nas je zbezal izreden dogodek – objavljena arbitraža o slovensko-hrvaški meji. Ne moremo dovoliti, da bi delovni ljudje in občani ostali brez razumljive razlage arbitraže.
Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.
Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.
Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.
Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”
Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.
Danes pa nekaj v obrambo olike in zdrave pameti. Bližajo se volitve. Kot ste zagotovo opazili. Najpogostejši znak bližajočih se volitev so politični analitiki, ki se začnejo v medijih pojavljati pogosteje kot vremenarji. “Ena lastovka še ne prinese pomladi, trije politični analitiki pa že prinesejo volitve.” Prihajajo volitve! Merilci javnega mnenja se vznemirijo. Novi obrazi se pobrijejo. Stari obrazi postanejo priljudni. Člani republiške volilne komisije se zberejo na skrivni lokaciji. Prostore osnovnih šol in vaških skupnosti pometejo. Stranke imajo kongrese. Če kongres nima stranke, jo ustanovi. Take stvari se dogajajo, ko se bližajo volitve.
Danes pa na kratko, kajti mudi se. Zastavili si bomo temeljno vprašanje razvoja in s tem prihodnosti te države: “Zakaj v Sloveniji ni mogoče ničesar več zgraditi?” Vprašanje bomo postavili brez večje ambicije nanj odgovoriti, kajti že tako se v javnosti potika preveč odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar pa je pravzaprav del problema.
Saga o veleposlaniku v Španiji, ki je med letoma 2007 in 2010 na veliko kupoval gospodinjske pripomočke in orodje, se počasi približuje koncu. Med sojenji, zastaranji in zahtevami po povračilu škode z obeh strani je prejšnje dni koprsko sodišče odločilo, da je njegova ekscelenca dejanja storila v neprištevnem stanju. Izvedenec je navedel psihiatrično bolezen, za katero boleha dotični in primer je za zdaj končan. Ob robu sodne sage smo kot zainteresirana javnost izvedeli še nekaj pikantnih, nekaj pa celo čudnih detajlov. Da je njegova ekscelenca še pred Madridom spolno napadel otroka, da je neracionalno zapravljal in tako naprej in tako nazaj.
Neveljaven email naslov