Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mama je ena sama

14.03.2017

Marca prepotrebno pozornost posvečamo materam. Mamicam in mamam. Nekateri 8. marca, nekateri za materinski dan. Odvisno od pogleda na svet, a vsaj marca je čas za najpomembnejšo osebo našega življenja, ki je praviloma pomembnejša od svetovnonazorskih razlik.

Marca prepotrebno pozornost posvečamo materam. Mamicam in mamam. Nekateri 8. marca, nekateri za materinski dan. Odvisno od pogleda na svet, a vsaj marca je čas za najpomembnejšo osebo našega življenja, ki je praviloma pomembnejša od svetovnonazorskih razlik. Matere, mamice in mame imamo radi. In marca jim nosimo darila. Majhne pozornosti. Nageljček ali šopek, nekateri dvajset dekagramov kave, premožnejši bon za sedem dni Radencev. Kot je že dolgo jasno v medčloveških odnosih, šteje namen in pozornost.
Se pa je te dni razkrilo, kdo izmed Slovencev ima svojo mamo najraje. To je Uroš Rotnik. Daroval ji je 1,2 milijona evrov. Kar približno pomeni izkupiček dnevne proizvodnje vsega rezanega cvetja na Nizozemskem.

Se pa je te dni razkrilo, kdo izmed Slovencev ima svojo mamo najraje. To je Uroš Rotnik. Daroval ji je 1,2 milijona evrov.

Ob Urošu smo vsi ostali sinovi in hčere nehvaležni kujoni, zato si pobližje poglejmo to noro ljubezen, kot jo gojijo v Šaleški dolini. Ker, kot je spremljati že zadnjih nekaj let, le eno stvar je imel Uroš raje kot mamo. Teš 6.
Nekaj na pol preverjenih dejstev: Teš 6 je na sodiščih dlje, kot so ga gradili. In bo na sodiščih, tudi ko se bo človeštvo že zdavnaj napajalo s fuzijskimi reaktorji. Povedano drugače: če bi škandali lahko goreli, bi imeli napajanje za Teš 6 zagotovljeno vso njegovo predvideno življenjsko dobo. Celoten velenjski rudnik bi lahko spremenili v muzej.
Kakorkoli, Teš 6 je v nebo vpijoča packarija in Uroš Rotnik je njegov prerok. Oziroma je bil njegov direktor, kar je nekje eno in isto. V veselih letih političnih prerivanj, korupcijskih škandalov in zakulisnih lobiranj se je Rotniku nabralo na računu 3,9 milijona evrov. Ker je elektrarna stala 1,4 milijarde, gre za neznaten znesek. Znesek, ki se ga pozabi na mizi. Ali pod njo. Ki se skrije v mošnjiček za drobiž.
Problem je, da Rotnik ne zna pojasniti izvora tega denarja. To je v državi, kjer bi državljani z veseljem pojasnili izvor denarja, če bi ga le imeli, skrajno nenavadno. Kot se reče v novoreku: “Blagor tistim, ki lahko pojasnijo!”

Problem je, da Rotnik ne zna pojasniti izvora tega denarja. To je v državi, kjer bi državljani z veseljem pojasnili izvor denarja, če bi ga le imeli, skrajno nenavadno.

Uradna Rotnikova verzija je, da je bil spreten na borzi. Predvsem na borzah bivše skupne države, ki so v tistem času brstele iz marmorja in mesinga finančnih prestolnic, kot so Banja Luka, Beograd ali Priština. Da, še dobro se spominjamo tistih časov. Finančni akviziterji so morili naivne državljane po telefonu, obešali so se na zvonce in obljubljali do 20-odstotne letne prihode na delnice “Elektroprivrede Bosne” in ostalih megaprofitabilnih balkanskih korporacij. Če si takrat naivno vprašal, kako je lahko rudnik na Kosovem bolj donosen od Appla, so ti razložili, da ne veš, kako deluje borza.
Nesrečneži, ki so takrat vstopili v to borzno igralnico, še danes odplačujejo samo obresti na kredite, ki so jih najeli za to pohlepno avanturo. Skratka, večini je spodletelo, le Urošu je uspelo. Strahotne donose so mu prijazni balkanski investicijski bankirji prinesli kar v kovčkih in ko je nakupil nekaj vikendov, dokapitaliziral davčno oazo ali dve, kupil materi cvetje za 1,2 milijona, verjetno peljal ženo na večerjo k Štormanu, se je pripravil na lagodno, lahko bi celo rekli “lahovno” življenje do konca svojih dni. Kajti, kaj je lahko lagodnejšega od tega, da si direktor komunale v Velenju?

Če si takrat naivno vprašal, kako je lahko rudnik na Kosovem bolj donosen od Appla, so ti razložili, da ne veš, kako deluje borza.

Vse bi se v redu izteklo … Tako je bilo mišljeno in ne bi bilo prvič. Velenjčani so vesela bratovščina in Šaleška dolina s svojim Titom vred ljubljanski politični eliti ne diši preveč – še cesta do tja je slaba. Pa se je vmešal Furs. Kar je nenavadno, kajti institucija slovi, da preganja kurje tatove, kmečke turizme in kulturno-umetniška društva. Nenadoma pa bi Finančna uprava, dacarji po domače, od Uroševega nepojasnjenega denarja rada pobrala davek. To pa je bilo presenečenje. Za javnost, za Uroša tako ali tako, najbrž še za njegovo mamo.
Na podoben način so zašili velikega Caponeja in kot kaže bodo še Rotnika. Glede na to, da je Fursu pritrdilo tudi Upravno sodišče, bo 3 milijone 600 tisoč evrov nepojasnjenega denarja ostalo kot dejstvo. Davka je naneslo za 1,6 milijona, kar je Uroša neznansko razburilo: “Ne more človek plačati več davkariji, kot je daroval mami. Pa kje je tu osnovna olika!”

Pa se je vmešal Furs. Kar je nenavadno, kajti institucija slovi, da preganja kurje tatove, kmečke turizme in kulturno-umetniška društva.

Uroš Rotnik ima na sodišču odlične zgodbe. Davkariji očita, da ne zna seštevati. Pripoveduje o kupovanju in prodaji traktorjev. In uradniki so uradniški, sodni mlini počasni. Je pa stvar, ki se ji reče logika in zdrav razum. Bog ne daj, da bi klicali na linč ali da bi prejudicirali dejstva. Za konec samo gola zgodba brez imen in priimkov:

Mož je direktor ogromnega energetskega podjetja med graditvijo pomembne investicije. Graditev se od prvotnih načrtov podraži za več kot enkrat. Mož za časa direktorovanja zasluži 880 000 evrov bruto. Med preiskavo pri njem najdejo za 3,6 milijona evrov. Mož ne zna zadovoljivo pojasniti, kako je prišel do njih. Mož ima rad svojo mamo.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Mama je ena sama

14.03.2017

Marca prepotrebno pozornost posvečamo materam. Mamicam in mamam. Nekateri 8. marca, nekateri za materinski dan. Odvisno od pogleda na svet, a vsaj marca je čas za najpomembnejšo osebo našega življenja, ki je praviloma pomembnejša od svetovnonazorskih razlik.

Marca prepotrebno pozornost posvečamo materam. Mamicam in mamam. Nekateri 8. marca, nekateri za materinski dan. Odvisno od pogleda na svet, a vsaj marca je čas za najpomembnejšo osebo našega življenja, ki je praviloma pomembnejša od svetovnonazorskih razlik. Matere, mamice in mame imamo radi. In marca jim nosimo darila. Majhne pozornosti. Nageljček ali šopek, nekateri dvajset dekagramov kave, premožnejši bon za sedem dni Radencev. Kot je že dolgo jasno v medčloveških odnosih, šteje namen in pozornost.
Se pa je te dni razkrilo, kdo izmed Slovencev ima svojo mamo najraje. To je Uroš Rotnik. Daroval ji je 1,2 milijona evrov. Kar približno pomeni izkupiček dnevne proizvodnje vsega rezanega cvetja na Nizozemskem.

Se pa je te dni razkrilo, kdo izmed Slovencev ima svojo mamo najraje. To je Uroš Rotnik. Daroval ji je 1,2 milijona evrov.

Ob Urošu smo vsi ostali sinovi in hčere nehvaležni kujoni, zato si pobližje poglejmo to noro ljubezen, kot jo gojijo v Šaleški dolini. Ker, kot je spremljati že zadnjih nekaj let, le eno stvar je imel Uroš raje kot mamo. Teš 6.
Nekaj na pol preverjenih dejstev: Teš 6 je na sodiščih dlje, kot so ga gradili. In bo na sodiščih, tudi ko se bo človeštvo že zdavnaj napajalo s fuzijskimi reaktorji. Povedano drugače: če bi škandali lahko goreli, bi imeli napajanje za Teš 6 zagotovljeno vso njegovo predvideno življenjsko dobo. Celoten velenjski rudnik bi lahko spremenili v muzej.
Kakorkoli, Teš 6 je v nebo vpijoča packarija in Uroš Rotnik je njegov prerok. Oziroma je bil njegov direktor, kar je nekje eno in isto. V veselih letih političnih prerivanj, korupcijskih škandalov in zakulisnih lobiranj se je Rotniku nabralo na računu 3,9 milijona evrov. Ker je elektrarna stala 1,4 milijarde, gre za neznaten znesek. Znesek, ki se ga pozabi na mizi. Ali pod njo. Ki se skrije v mošnjiček za drobiž.
Problem je, da Rotnik ne zna pojasniti izvora tega denarja. To je v državi, kjer bi državljani z veseljem pojasnili izvor denarja, če bi ga le imeli, skrajno nenavadno. Kot se reče v novoreku: “Blagor tistim, ki lahko pojasnijo!”

Problem je, da Rotnik ne zna pojasniti izvora tega denarja. To je v državi, kjer bi državljani z veseljem pojasnili izvor denarja, če bi ga le imeli, skrajno nenavadno.

Uradna Rotnikova verzija je, da je bil spreten na borzi. Predvsem na borzah bivše skupne države, ki so v tistem času brstele iz marmorja in mesinga finančnih prestolnic, kot so Banja Luka, Beograd ali Priština. Da, še dobro se spominjamo tistih časov. Finančni akviziterji so morili naivne državljane po telefonu, obešali so se na zvonce in obljubljali do 20-odstotne letne prihode na delnice “Elektroprivrede Bosne” in ostalih megaprofitabilnih balkanskih korporacij. Če si takrat naivno vprašal, kako je lahko rudnik na Kosovem bolj donosen od Appla, so ti razložili, da ne veš, kako deluje borza.
Nesrečneži, ki so takrat vstopili v to borzno igralnico, še danes odplačujejo samo obresti na kredite, ki so jih najeli za to pohlepno avanturo. Skratka, večini je spodletelo, le Urošu je uspelo. Strahotne donose so mu prijazni balkanski investicijski bankirji prinesli kar v kovčkih in ko je nakupil nekaj vikendov, dokapitaliziral davčno oazo ali dve, kupil materi cvetje za 1,2 milijona, verjetno peljal ženo na večerjo k Štormanu, se je pripravil na lagodno, lahko bi celo rekli “lahovno” življenje do konca svojih dni. Kajti, kaj je lahko lagodnejšega od tega, da si direktor komunale v Velenju?

Če si takrat naivno vprašal, kako je lahko rudnik na Kosovem bolj donosen od Appla, so ti razložili, da ne veš, kako deluje borza.

Vse bi se v redu izteklo … Tako je bilo mišljeno in ne bi bilo prvič. Velenjčani so vesela bratovščina in Šaleška dolina s svojim Titom vred ljubljanski politični eliti ne diši preveč – še cesta do tja je slaba. Pa se je vmešal Furs. Kar je nenavadno, kajti institucija slovi, da preganja kurje tatove, kmečke turizme in kulturno-umetniška društva. Nenadoma pa bi Finančna uprava, dacarji po domače, od Uroševega nepojasnjenega denarja rada pobrala davek. To pa je bilo presenečenje. Za javnost, za Uroša tako ali tako, najbrž še za njegovo mamo.
Na podoben način so zašili velikega Caponeja in kot kaže bodo še Rotnika. Glede na to, da je Fursu pritrdilo tudi Upravno sodišče, bo 3 milijone 600 tisoč evrov nepojasnjenega denarja ostalo kot dejstvo. Davka je naneslo za 1,6 milijona, kar je Uroša neznansko razburilo: “Ne more človek plačati več davkariji, kot je daroval mami. Pa kje je tu osnovna olika!”

Pa se je vmešal Furs. Kar je nenavadno, kajti institucija slovi, da preganja kurje tatove, kmečke turizme in kulturno-umetniška društva.

Uroš Rotnik ima na sodišču odlične zgodbe. Davkariji očita, da ne zna seštevati. Pripoveduje o kupovanju in prodaji traktorjev. In uradniki so uradniški, sodni mlini počasni. Je pa stvar, ki se ji reče logika in zdrav razum. Bog ne daj, da bi klicali na linč ali da bi prejudicirali dejstva. Za konec samo gola zgodba brez imen in priimkov:

Mož je direktor ogromnega energetskega podjetja med graditvijo pomembne investicije. Graditev se od prvotnih načrtov podraži za več kot enkrat. Mož za časa direktorovanja zasluži 880 000 evrov bruto. Med preiskavo pri njem najdejo za 3,6 milijona evrov. Mož ne zna zadovoljivo pojasniti, kako je prišel do njih. Mož ima rad svojo mamo.


17.03.2020

Druga osamosvojitvena vojna

V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.


10.03.2020

Konec heca

Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič


03.03.2020

Tajno društvo PGC

Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič


25.02.2020

Epidemiološki nasveti

Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.


18.02.2020

Pismo podpore

Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.


11.02.2020

Navodila za uporabo

Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.


04.02.2020

Neznane leteče banane

Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.


28.01.2020

Če ni za bit, je za it!

Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.


21.01.2020

Karel Veliki, Aleksandra še večja

Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.


14.01.2020

Umetnostna kritika

Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”


07.01.2020

Metamorfoze

Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.


31.12.2019

Veliki pok

Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.


17.12.2019

Pod pionirsko zastavo prisegam …

Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?


10.12.2019

Kralji ugodnih cen

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.


03.12.2019

Enega brezogljičnega, prosim

O najbolj priljubljeni temi zadnjih dveh tisočletij, to je seveda konec sveta. V Madridu so se zbrali na še eni podnebni konferenci. Tehnično gre v Madridu za podnebno konferenco, ki naj bi v življenje spravila podnebni dogovor s podnebne konference v Parizu. V Madridu se bodo poskušali dogovoriti, ali razumejo, kaj so se dogovorili v Parizu. Tisti, ki ne razumejo, so svoj podpis iz pariškega dogovora že tako ali tako umaknili … Drugače povedano: nekatere pomembne podpisnice so od pariških zavez zbežale prej, kot zbeži članstvo iz novoustanovljenih slovenskih političnih strank. Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


26.11.2019

Teče mi, teče greznica ...

Čemu presoja ni bila potrebna? Razlog je enostaven, kajti investitor in izvajalec ob polaganju kanala odločno ponavljata mantro najstnikov, ki se srečajo s svojim prvim kondomom: "Zagotovo ne bo puščal!"


19.11.2019

Mafija za mafijo

Slovenci smo s tožbami, sodbami, sodišči in odvetniki obsedeni, zato bo ne glede na kakovost našega sodnega sistema vedno obstajal določen odstotek prebivalstva, ki bo po pravilu nezadovoljen z delom sodišča. Piše: Marko Radmilovič


12.11.2019

Butalci in most

Butalci so se počohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradi.


05.11.2019

Drage naše lidije

Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?


29.10.2019

Kreditiranje na obroke

Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


Stran 11 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov