Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem
Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem
Današnji zapis ima predzgodbo. Najprej je nastal kot nekaj drugega in je govoril o nečem drugem. Potem je bila rokometna tekma Slovenija : Nemčija. Stari zapis je bil zavržen in v enem samem navijaškem vzkliku je nastal ta. Ki bo govoril o športu.
Čeprav se s športom v naši radijski hiši ukvarjajo cenjeni prijatelji in tovariši iz športnega uredništva, je nekaj te priljubljene dejavnosti po omenjeni tekmi pljusknilo tudi čez običajne okvirje. Po nenavadnem koncu rokometne tekme so domoljubna čustva naroda vzkipela kot zadnje čase le še ob zmagi košarkarjev. Kolikor sledimo utripu javnosti, gre za prevladujoče mnenje, kako so Nemci morali priti do ugodnega, se pravi neodločenega rezultata, ker so vodilna sila v evropskem prostoru. In kot takim so jim sodniki rezultat podarili.
Kar nas zanima, je temeljno vprašanje, ali šport resnično lahko odslikava tudi gospodarskopolitična razmerja med narodi. Oziroma obratno; ali se v športu zrcalijo razmerja med narodi, ki s športom nimajo nobene zveze. Ali še naprej v biblični prispodobi: »Ali res drži, da športni David proti športnemu Goljatu že dolgo nima več za burek.« Kot se reče.
Za začetek nekaj povsem empiričnih dejstev … S tem, ko je bil iz globalnega športa pojem nacionalnega grobo izrinjen, je pri dogodkih, kjer se narod s športom lahko še vedno poistoveti, postala igra toliko bolj strastna.
Poglejmo! Klubski šport je postal globalni biznis, kjer prevladujoče odloča domnevna kakovost športnika; ne pa njegova nacionalna, bog ne daj krajevna pripadnost. Po domače povedano: v angleških nogometnih klubih ni Angležev, v NK Maribor ni Mariborčanov. Celo v športih, kjer je nacionalni ključ eden pogojev za postavitev športnika na štart, se pritisk kapitala vedno jasneje odraža; ideja, da bi v smučanju tekmovala moštva posameznih proizvajalcev, je bila v alpskem smučanju ne dolgo nazaj še kako živa, zasebne ekipe pa so že danes prevladujoči model nad državnimi reprezentancami.
Edina generična točka poistovetenja nacije s športnim uspehom so tako nacionalne reprezentance v različnih športih. Praviloma jih sestavljajo športniki, ki si eksistenco služijo v krutih pogojih profesionalnega športa. Tam jim kruh režejo pogoji trga, z vsemi stranpotmi, ki jih nudi globalni športni posel. Se pravi, da mora čistost športa sobivati z umazanijo korporativnega upravljanja. Mediji se poskušamo očitnemu neskladju izogniti; kot edina deviacija so na križ pribite športne stave – o sponzorskih vložkih, televizijskih pravicah, oglaševanju, medijskih manipulacijah, televizijskih prenosih, športni politiki in seveda sodniških organizacijah, slišimo primerno redkeje. A je med vrsticami razumeti, da je profesionalni šport mnogokrat dramatično v nasprotju s pravili ferpleja, podrobni opazovalci pa znajo v dokaz našteti na desetine primerov.
In zdaj navijači ali podporniki posameznih športnih ekip pričakujemo, da se podoba športa na reprezentančni, se pravi nacionalni ravni spremeni; da šport postane plemenito tekmovanje treniranih teles in vzvišenega duha. »Fige!«
Zakaj in čemu bi nacionalna himna, podpora celih narodov, grb in predsedniki na tribunah spremenili temeljno strukturo sodobnega športa? Ki je z imperativom uspeha tako zelo obremenjen, da si vedno več športnikov v telo vbrizgava zdravju škodljive snovi … Šport, ne glede na panogo, vrsto ali popularnost, vodijo interesi, ki največkrat koreninijo izven športa samega. Ob “sodniški farsi”, kot rokometno tekmo z Nemci danes imenujejo mediji, je zanimivo omeniti podrobnost, ki so jo izpostavili že nekateri navijači. Eden glavnih sponzorjev prvenstva je slovensko podjetje malih gospodinjskih aparatov; če bi šli v absurd, bi slovensko podjetje proti krivici slovenskega moštva reagiralo z umikom sponzorstva. Ne na strani športa, ne na strani gospodarstva naj ne bi obstajalo nič iznad nacionalnega ponosa … a tudi v tem primeru kot v nešteto podobnih bo seveda poslovno gospodarski interes prevladal nad nacionalno športnim.
Neodločenega rezultata in klovnov, ki strmita v zaslon, ne vedoč, kaj bi, tako ne bi smeli razumeti kot odnos med bogato in močno Nemčijo proti nepomembni in delno siromašni Sloveniji.
V sodobnem športu ne gre za poenostavljeno enačenje moči in vpliva z rezultati težje merljivih, ali sodniški presoji zaupanih športnih tekmovanj.
V škandaloznih izidih sodobnih športnih dogodkov, ki smo jim vsakodnevno priča po vsem svetu, gre za stopnjevanje koruptivnega vodenja in nezadostno regulacijo svetovnega športa kot takega. Od mednarodnega olimpijskega komiteja do posameznih športnih zvez sledimo zgodbi, polni škandalov in ne transparentnega, celo kriminalnega delovanja posameznih članov. A vse te prestopke se še vedno obravnava gentlemansko; v maniri športa iz zadnjih let devetnajstega stoletja …
Predvsem pa gre za stopnjevanje nezdravega razmerja med športom in denarjem. Na mnogih področjih, recimo pri kupovanju in posledičnem posedovanju športnikov in pri športnih stavah so zadeve že zdavnaj prešle meje osnovne športne sintagme, ki govori o zdravem duhu v zdravem telesu.
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem
Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem
Današnji zapis ima predzgodbo. Najprej je nastal kot nekaj drugega in je govoril o nečem drugem. Potem je bila rokometna tekma Slovenija : Nemčija. Stari zapis je bil zavržen in v enem samem navijaškem vzkliku je nastal ta. Ki bo govoril o športu.
Čeprav se s športom v naši radijski hiši ukvarjajo cenjeni prijatelji in tovariši iz športnega uredništva, je nekaj te priljubljene dejavnosti po omenjeni tekmi pljusknilo tudi čez običajne okvirje. Po nenavadnem koncu rokometne tekme so domoljubna čustva naroda vzkipela kot zadnje čase le še ob zmagi košarkarjev. Kolikor sledimo utripu javnosti, gre za prevladujoče mnenje, kako so Nemci morali priti do ugodnega, se pravi neodločenega rezultata, ker so vodilna sila v evropskem prostoru. In kot takim so jim sodniki rezultat podarili.
Kar nas zanima, je temeljno vprašanje, ali šport resnično lahko odslikava tudi gospodarskopolitična razmerja med narodi. Oziroma obratno; ali se v športu zrcalijo razmerja med narodi, ki s športom nimajo nobene zveze. Ali še naprej v biblični prispodobi: »Ali res drži, da športni David proti športnemu Goljatu že dolgo nima več za burek.« Kot se reče.
Za začetek nekaj povsem empiričnih dejstev … S tem, ko je bil iz globalnega športa pojem nacionalnega grobo izrinjen, je pri dogodkih, kjer se narod s športom lahko še vedno poistoveti, postala igra toliko bolj strastna.
Poglejmo! Klubski šport je postal globalni biznis, kjer prevladujoče odloča domnevna kakovost športnika; ne pa njegova nacionalna, bog ne daj krajevna pripadnost. Po domače povedano: v angleških nogometnih klubih ni Angležev, v NK Maribor ni Mariborčanov. Celo v športih, kjer je nacionalni ključ eden pogojev za postavitev športnika na štart, se pritisk kapitala vedno jasneje odraža; ideja, da bi v smučanju tekmovala moštva posameznih proizvajalcev, je bila v alpskem smučanju ne dolgo nazaj še kako živa, zasebne ekipe pa so že danes prevladujoči model nad državnimi reprezentancami.
Edina generična točka poistovetenja nacije s športnim uspehom so tako nacionalne reprezentance v različnih športih. Praviloma jih sestavljajo športniki, ki si eksistenco služijo v krutih pogojih profesionalnega športa. Tam jim kruh režejo pogoji trga, z vsemi stranpotmi, ki jih nudi globalni športni posel. Se pravi, da mora čistost športa sobivati z umazanijo korporativnega upravljanja. Mediji se poskušamo očitnemu neskladju izogniti; kot edina deviacija so na križ pribite športne stave – o sponzorskih vložkih, televizijskih pravicah, oglaševanju, medijskih manipulacijah, televizijskih prenosih, športni politiki in seveda sodniških organizacijah, slišimo primerno redkeje. A je med vrsticami razumeti, da je profesionalni šport mnogokrat dramatično v nasprotju s pravili ferpleja, podrobni opazovalci pa znajo v dokaz našteti na desetine primerov.
In zdaj navijači ali podporniki posameznih športnih ekip pričakujemo, da se podoba športa na reprezentančni, se pravi nacionalni ravni spremeni; da šport postane plemenito tekmovanje treniranih teles in vzvišenega duha. »Fige!«
Zakaj in čemu bi nacionalna himna, podpora celih narodov, grb in predsedniki na tribunah spremenili temeljno strukturo sodobnega športa? Ki je z imperativom uspeha tako zelo obremenjen, da si vedno več športnikov v telo vbrizgava zdravju škodljive snovi … Šport, ne glede na panogo, vrsto ali popularnost, vodijo interesi, ki največkrat koreninijo izven športa samega. Ob “sodniški farsi”, kot rokometno tekmo z Nemci danes imenujejo mediji, je zanimivo omeniti podrobnost, ki so jo izpostavili že nekateri navijači. Eden glavnih sponzorjev prvenstva je slovensko podjetje malih gospodinjskih aparatov; če bi šli v absurd, bi slovensko podjetje proti krivici slovenskega moštva reagiralo z umikom sponzorstva. Ne na strani športa, ne na strani gospodarstva naj ne bi obstajalo nič iznad nacionalnega ponosa … a tudi v tem primeru kot v nešteto podobnih bo seveda poslovno gospodarski interes prevladal nad nacionalno športnim.
Neodločenega rezultata in klovnov, ki strmita v zaslon, ne vedoč, kaj bi, tako ne bi smeli razumeti kot odnos med bogato in močno Nemčijo proti nepomembni in delno siromašni Sloveniji.
V sodobnem športu ne gre za poenostavljeno enačenje moči in vpliva z rezultati težje merljivih, ali sodniški presoji zaupanih športnih tekmovanj.
V škandaloznih izidih sodobnih športnih dogodkov, ki smo jim vsakodnevno priča po vsem svetu, gre za stopnjevanje koruptivnega vodenja in nezadostno regulacijo svetovnega športa kot takega. Od mednarodnega olimpijskega komiteja do posameznih športnih zvez sledimo zgodbi, polni škandalov in ne transparentnega, celo kriminalnega delovanja posameznih članov. A vse te prestopke se še vedno obravnava gentlemansko; v maniri športa iz zadnjih let devetnajstega stoletja …
Predvsem pa gre za stopnjevanje nezdravega razmerja med športom in denarjem. Na mnogih področjih, recimo pri kupovanju in posledičnem posedovanju športnikov in pri športnih stavah so zadeve že zdavnaj prešle meje osnovne športne sintagme, ki govori o zdravem duhu v zdravem telesu.
V slogu najboljših raziskovalnih oddaj slovenskega medijskega prostora smo poslali novinarja v središče dogajanja, da preveri, čemu letošnjo zimo v Avstriji ljudje umirajo pod snegom. Piše: Marko Radmilovič
Čas je za prvo letošnjo, brez dvoma škodoželjno, najverjetneje celo napačno analizo. Piše Marko Radmilovič.
Marko Radmilovič tokrat o še eni božično-novoletni temi, vredni globlje obdelave, o odpovedanem koncertu v Mariboru
Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič
Nadaljujemo z veselimi decembrskimi temami. Današnja tema je obdarovanje. Natančneje, obdarovanje naših vojakov.
Namesto analize pritlehnosti, packarij in vseh vrst umazanij se bomo v preostalih oddajah do zamenjave koledarja ukvarjali izključno z božično-novoletnimi temami in tako poskušali v temne popoldneve dostaviti nekaj dodatne svetlobe. Piše: Marko Radmilovič
Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič
Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite
Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.
Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.
V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?
Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.
V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.
Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.
V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič
Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.
Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.
Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.
Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko
Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.
Neveljaven email naslov