Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Živalska farma

22.05.2018

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.

Po novem je čebela za slovenske interese v Nemčiji to, kar je Vršič za slovenski položaj v Rusiji

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.

Ne moremo se namreč znebiti vtisa, da je predlog, potrditev in implementacija slovenske pobude o mednarodnem dnevu čebel največji uspeh slovenske zunanje politike. Mogoče lahko s tem primerjamo samo še lobistično akcijo za priznanje v rosnih dneh naše države.

A preden analiziramo vse zunanjepolitične uspehe tega očarljivega kožokrilca, moramo na kratko pogledati zgodovino živali v naši zunanji politiki.

Človeška ribica je seveda pramati. Ne le stvarstva, temveč državotvorne drže med živalmi nasploh. Njeno enkratnost so v glavnem kot promocijo uporabljali že v pokojni monarhiji, nato v obeh Jugoslavijah in tudi v samostojni Sloveniji je eden najbolj zaželenih ambasadorjev. A žal človeški ribici ni uspelo nikoli priti v čisto politiko. Njena vloga se je ustavila v marketingu, kar je škoda.

Kar pa ne bi mogli trditi za dober met oddaljenega lipicanca. Boj za priznanje izvora tega plemenitega konja je označil prvo desetletje slovenske zunanje politike; a resnici na ljubo so selitve črede med raznimi vojnami povzročile slovenskim zahtevam nepopravljivo škodo. Lipicanec je tako kot zunanjepolitični subjekt ostal neuspešen in ostaja velika slovenska frustracija tudi za prihodnja desetletja.

Kar pa še ni nič; s tem ko je v Pirenejih priredil veliko zabavo s tamkajšnjimi ovcami, se je rjavi medved izkazal celo kot saboter naših pozicij v Franciji …

Potem je tukaj umirjeni in glede zunanje politike neambiciozni kraški ovčar, ki ga te dni bolj zanima ležanje v senci kot zastopanje slovenskih zunanjepolitičnih interesov.

Tak seznam pa zagotovo ne bi bil popoln, če bi izpustili zelo prodornega predstavnika, ki si z velikimi koraki šele v zadnjem desetletju utira pot na zunanje ministrstvo. Bolje rečeno, na njegove mize. Krškopoljski prašič ima sicer kruto usodo, da za vodenje konsistentne politike enostavno ne živi dovolj dolgo, a njegova vloga pri prepoznavnosti Slovenije raste iz narezka v narezek.

Zdaj pa k čebeli. Kljub temu, da je bil njen zunanjepolitični potencial zaznan že v osemnajstem stoletju, je veliki preboj dosegla šele letos. Zakaj je uspelo čebeli, kjer je lipicanec recimo dresirano pokleknil? Najprej zaradi dejstva, da so se snovalci predloga o mednarodnem dnevu čebel odrekli lokalizmom. Hočemo povedati, da niso vse teže obesili za vrat “kranjski sivki”, temveč so, netipično za Slovence, nagovorili vse svetovne čebele in njihove skrbnike.

Čebelo smo razumeli in predstavili kot globalni fenomen, ne pa poskusili vsemu planetu prodati samo panjske končnice, kranjico in gospoda Janšo. In svet je prisluhnil.

Kar se je zgodilo, je resnično neverjetno in se je najbolj simptomatično pokazalo ravno oni dan v nemškem parlamentu. Železna kanclerka nas je omenila dvakrat. Najprej tako, kot nas veliki obravnavajo zadnjih nekaj desetletij; kot sicer simpatično, a še zmeraj balkansko enklavo, ki se prička s svojimi sosedi. Objektivna resnica ali vsaj slovensko stališče sta v takšnih debatah neuslišana. To se nam dogaja skoraj po vsem diplomatskem parketu, začenši z onim v Bruslju. Proti koncu proračunskega govora pa je Angela povsem spremenila ton in pozicijo, ko je začela govoriti o čebelah. Sicer ni natančnega podatka, kolikokrat Merklova govori o čebelah, a najbrž podobno redko, kot govori o Sloveniji. In da o Sloveniji govori zaradi čebel, je seveda dobro. Veliko bolje, kot da o Sloveniji govori zaradi mejnega spora …

Povedano drugače: po novem je čebela za slovenske interese v Nemčiji to, kar je Vršič za slovenski položaj v Rusiji.

Je pa mednarodni dan čebel še posebej srečen za vodjo projekta. Ko je minister Židan projekt pred tremi leti podprl, si ni mislil, kako srečno se bodo panji zložili. Na začetku nepomembna ideja je zrasla v ministrov najuspešnejši, mednarodno odmevni projekt dva tedna pred volitvami, na katerih se ta poteguje za najbolj odgovorne položaje v državi. Če gre za politično strategijo, je očarljivo, če gre za naključje, je neverjetno …

Stavimo, da se v ostalih strankarskih štabih že danes sklanjajo nad učbenik biologije iz šestega razreda osnovne šole v upanju, da tudi njim za naslednje volitve uspe najti podobno zunanjepolitično uporabno žival. In samo kot opazka: če je ne najdejo, je ena izmed možnosti tudi periodni sistem elementov. Mednarodni dan živega srebra ima kar precejšnji zunanjepolitični potencial.


Zapisi iz močvirja

753 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Živalska farma

22.05.2018

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.

Po novem je čebela za slovenske interese v Nemčiji to, kar je Vršič za slovenski položaj v Rusiji

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.

Ne moremo se namreč znebiti vtisa, da je predlog, potrditev in implementacija slovenske pobude o mednarodnem dnevu čebel največji uspeh slovenske zunanje politike. Mogoče lahko s tem primerjamo samo še lobistično akcijo za priznanje v rosnih dneh naše države.

A preden analiziramo vse zunanjepolitične uspehe tega očarljivega kožokrilca, moramo na kratko pogledati zgodovino živali v naši zunanji politiki.

Človeška ribica je seveda pramati. Ne le stvarstva, temveč državotvorne drže med živalmi nasploh. Njeno enkratnost so v glavnem kot promocijo uporabljali že v pokojni monarhiji, nato v obeh Jugoslavijah in tudi v samostojni Sloveniji je eden najbolj zaželenih ambasadorjev. A žal človeški ribici ni uspelo nikoli priti v čisto politiko. Njena vloga se je ustavila v marketingu, kar je škoda.

Kar pa ne bi mogli trditi za dober met oddaljenega lipicanca. Boj za priznanje izvora tega plemenitega konja je označil prvo desetletje slovenske zunanje politike; a resnici na ljubo so selitve črede med raznimi vojnami povzročile slovenskim zahtevam nepopravljivo škodo. Lipicanec je tako kot zunanjepolitični subjekt ostal neuspešen in ostaja velika slovenska frustracija tudi za prihodnja desetletja.

Kar pa še ni nič; s tem ko je v Pirenejih priredil veliko zabavo s tamkajšnjimi ovcami, se je rjavi medved izkazal celo kot saboter naših pozicij v Franciji …

Potem je tukaj umirjeni in glede zunanje politike neambiciozni kraški ovčar, ki ga te dni bolj zanima ležanje v senci kot zastopanje slovenskih zunanjepolitičnih interesov.

Tak seznam pa zagotovo ne bi bil popoln, če bi izpustili zelo prodornega predstavnika, ki si z velikimi koraki šele v zadnjem desetletju utira pot na zunanje ministrstvo. Bolje rečeno, na njegove mize. Krškopoljski prašič ima sicer kruto usodo, da za vodenje konsistentne politike enostavno ne živi dovolj dolgo, a njegova vloga pri prepoznavnosti Slovenije raste iz narezka v narezek.

Zdaj pa k čebeli. Kljub temu, da je bil njen zunanjepolitični potencial zaznan že v osemnajstem stoletju, je veliki preboj dosegla šele letos. Zakaj je uspelo čebeli, kjer je lipicanec recimo dresirano pokleknil? Najprej zaradi dejstva, da so se snovalci predloga o mednarodnem dnevu čebel odrekli lokalizmom. Hočemo povedati, da niso vse teže obesili za vrat “kranjski sivki”, temveč so, netipično za Slovence, nagovorili vse svetovne čebele in njihove skrbnike.

Čebelo smo razumeli in predstavili kot globalni fenomen, ne pa poskusili vsemu planetu prodati samo panjske končnice, kranjico in gospoda Janšo. In svet je prisluhnil.

Kar se je zgodilo, je resnično neverjetno in se je najbolj simptomatično pokazalo ravno oni dan v nemškem parlamentu. Železna kanclerka nas je omenila dvakrat. Najprej tako, kot nas veliki obravnavajo zadnjih nekaj desetletij; kot sicer simpatično, a še zmeraj balkansko enklavo, ki se prička s svojimi sosedi. Objektivna resnica ali vsaj slovensko stališče sta v takšnih debatah neuslišana. To se nam dogaja skoraj po vsem diplomatskem parketu, začenši z onim v Bruslju. Proti koncu proračunskega govora pa je Angela povsem spremenila ton in pozicijo, ko je začela govoriti o čebelah. Sicer ni natančnega podatka, kolikokrat Merklova govori o čebelah, a najbrž podobno redko, kot govori o Sloveniji. In da o Sloveniji govori zaradi čebel, je seveda dobro. Veliko bolje, kot da o Sloveniji govori zaradi mejnega spora …

Povedano drugače: po novem je čebela za slovenske interese v Nemčiji to, kar je Vršič za slovenski položaj v Rusiji.

Je pa mednarodni dan čebel še posebej srečen za vodjo projekta. Ko je minister Židan projekt pred tremi leti podprl, si ni mislil, kako srečno se bodo panji zložili. Na začetku nepomembna ideja je zrasla v ministrov najuspešnejši, mednarodno odmevni projekt dva tedna pred volitvami, na katerih se ta poteguje za najbolj odgovorne položaje v državi. Če gre za politično strategijo, je očarljivo, če gre za naključje, je neverjetno …

Stavimo, da se v ostalih strankarskih štabih že danes sklanjajo nad učbenik biologije iz šestega razreda osnovne šole v upanju, da tudi njim za naslednje volitve uspe najti podobno zunanjepolitično uporabno žival. In samo kot opazka: če je ne najdejo, je ena izmed možnosti tudi periodni sistem elementov. Mednarodni dan živega srebra ima kar precejšnji zunanjepolitični potencial.


10.01.2017

Varnosti prednost

Ker smo staro leto zapustili pesimistično, se spodobi, da v novega vstopimo pesimistično. Za teroriste, fanatike, vlade in vseh vrst elite koledarska prelomnica ne pomeni ničesar. Tako se na začetku leta namesto z novoletnimi zaobljubami ukvarjamo z varnostjo.


27.12.2016

Naše smrti nikoli ne bodo dobile uredniškega komentarja

Lista imen iz sveta glasbe, filma in umetnosti, ki so se poslovili letos, je dolga kot že dolgo ne. Mediji so vznemirjeni, med ljubitelji tega ali onega umetnika pa je nasploh čutiti grozo in neprikrito željo, naj zakleto leto že mine. V 2017 bo po njihovem, umrlo veliko manj legendarnih zvezdnikov. Nič hudega. Bomo pa mi na vrsti.


20.12.2016

Tina bi imela denar, Domen ne bere slovenskih medijev

Danes pa zelo na kratko, ker je praznični čas v zenitu. Ob sarmi nas bo prihodnje dni čez letvice časa prekobalil šport.


13.12.2016

Pahor na ograji

Ob zadnjem razburjenju, ki ga je povzročil domotožni predsednik republike, še nekaj hitrih, površnih in brez dvoma napačnih ugotovitev z naše strani.


06.12.2016

Kako smo se sporazumeli o ničemer

Ob velikem navdušenju redkih poslušalcev nadaljujemo s pamfletom o zdravniški stavki.


29.11.2016

Nina doživljenjsko

Novinarji smo imeli te dni lep festival, delno sicer imenovan tujejezično, a v slovenskem delu njegovo ime sporoča: »Naprej!« Na njem se novinarji v glavnem pogovarjajo o tem, zakaj gredo mediji nazaj.


22.11.2016

Ključ do prihodnosti naše vode leži v njeni preteklosti

Ko smo dobili z ustavo zagotovljeno pravico do pitne vode, pitna voda ni dobila nič.


15.11.2016

Trumpova močvirja

Naša skromna in od vseh prezrta oddaja danes delno užaljeno ugotavlja, kako je Trumpovo zmago pričakovala in napovedovala, sploh pa je pred nekaj meseci že poudarila potrebo po vključitvi Melanije v slovensko politično življenje.


08.11.2016

Janko in Metka na maratonu

Čeprav je od dogodka minilo že nekaj dni, so šele zadnja spoznanja potrdila, da si zaplet na ljubljanskem maratonu zasluži tudi pozornost teorije.


25.10.2016

"Dan suverenosti" praznujemo v polni formi

Če se hočemo počutiti vsaj malo praznično, moramo ugotoviti, da manjkajo bistvene stvari, ki na Slovenskem praznik naredijo prazničen. Ni prostega dneva, ni piknikov in trgovine so odprte. Edino, kar se nam zna zgoditi, bo kakšen nagovor in obvezna televizijska proslava.


18.10.2016

Propadli infrastrukturni projekti s števniki

Drugi tir, tretja razvojna os ... Takoj, ko slovenski infrastrukturni projekt dobi števnik, je praktično propadel.


11.10.2016

Trava je pol zdravja

Tedenska glosa Marka Radmiloviča.


04.10.2016

Priljubljenost na toboganu

Tedenska glosa Marka Radmiloviča, tokrat o nenavadno visoki priljubljenosti premierja Mira Cerarja.


27.09.2016

Pi... v parlamentu

Preživimo nekaj naslednjih minut v družbi trenutno najbolj popularnih kletvic. Še opozorilo: Katerokoli kletvico boste v tem programu slišali, ne bo prvič izrečena na valovih nacionalnega radia. Ker gre za reprize, jih tako lahko razumemo kot interpretacije izključno v izobraževalne in informativne namene.


20.09.2016

Jugonostalgija dva pika nič

Danes pa o jugonostalgiji. Pa ne o staromodni, zlajnani in nikoli docela pojasnjeni jugonostalgiji.


13.09.2016

Država na državni zatožni klopi

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


06.09.2016

Poletje 2016

Tedenska glosa Marka Radmiloviča se vrača po poletju. In prav slednjega je vzel pod drobnogled.


05.07.2016

Napotki za festivalsko poletje

Tedenska glosa Marka Radimiloviča.


28.06.2016

Popolni brexit

Tedenska glosa Marka Radmiloviča.


21.06.2016

Torta in svečke

Tedenska glosa Marka Radmiloviča


Stran 18 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov