Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo.
Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.
Akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza ni bila narejena
Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo.
Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.
Slovenci, vsi solzni ob pogledu na lepote naših vršacev in dolin, radi trdimo, kako je naša narava neprecenljiva. Kar prevedemo, da čista in neokrnjena in na tak simpatičen način skupaj djana narava, kot je pri nas, nima cene.
Najprej in na začetku.
Slovenci, vsi solzni ob pogledu na lepote naših vršacev in dolin, radi trdimo, kako je naša narava neprecenljiva. Kar prevedemo, da čista in neokrnjena in na tak simpatičen način skupaj djana narava, kot je pri nas, nima cene. Da je tako, dokazujejo spontani ljudski upori, ko si katero nepridipravih podjetij našo naravo sposodi za svojo kanto za smeti.
A v glavnem gre pri kemisih za konflikt med civilno družbo in goltajočim kapitalom, pri Podobniku in volkovih pa gre za nekaj povsem drugega.
Čeprav izvenparlamentarna, je SLS politična stranka s še vedno pomembnim lokalnim vplivom.
Mediji in javnost so se na Podobnikovo izjavo odzvali enoglasno in se enoglasno zgražali. V bistvu so ga raztrgali. A se Marjan zadnji smeje, kajti ko se njegove pobude ni upoštevalo, so volkovi raztrgali še več ovac. Kot pravi ljudski rek: “Če trgaš, končaš raztrgan …”
Kakorkoli; javni pritisk je povzročil, da je že desetletja neposrečeni politik svojo neposrečeno izjavo in pobudo umaknil. Ampak s tem ponudba ni izginila. Še več; Podobnikova pobuda ni enodnevna politično/komedijantska bodica, temveč jo v naši skromni redakciji razumemo kot prihodnji princip; kot globok premik v slovenski politiki in družbi. Povedano drugače: do Podobnika je bil vprašljiv odnos do okolja del politike, po Podobniku pa je politika postala del vprašljivega odnosa do okolja.
Gre za prvi resni dokaz, da za slovensko politiko slovenska narava ni neprecenljiva, temveč ima – kot vse stvari v neoliberalizmu – svojo ceno. Dvesto krat petsto evrov je sto tisoč evrov, kolikor je tržna cena vseh zaščitenih slovenskih volkov. Poznamo tudi ceno zaščitenih medvedov. Tisoč jih je, odstrel kot trofeja je tam okoli 3000 evrov, potem pa medvedovino veselo prodajo še gostincem za deset evrov za kilogram in jo končno postrežejo zahtevnim gurmanom. Za vse medvede bi iztržili kakšnih pet milijonov; tako na debelo kot na drobno, kar bi zadoščalo za dokapitalizacijo manjše banke ali večje hranilnice.
Ne nazadnje je znana tudi cena gozdov. V njih je za 353 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge, in ker poznamo ceno enega kubičnega metra lesa, lahko brez napora izračunamo, koliko so vredni vsi slovenski gozdovi. Prištejemo medvede in volkove, zajce in lisice ponudimo kot rabat, pa ni hudič, da se ne bi našel kakšen ameriški sklad, ki bi z veseljem kupil vso to naravo.
Ne nazadnje je znana tudi cena gozdov. V njih je za 353 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge, in ker poznamo ceno enega kubičnega metra lesa, lahko brez napora izračunamo, koliko so vredni vsi slovenski gozdovi. Prištejemo medvede in volkove, zajce in lisice ponudimo kot rabat, pa ni hudič, da se ne bi našel kakšen ameriški sklad, ki bi z veseljem kupil vso to naravo.
Ampak obljubili smo analizo in ta zahteva temeljno vprašanje: Od kod Podobniku ideja? Kje se je napajal, od kod je črpal?
Zgodovinsko gledano Podobnik sledi veliki moriji, ki jo je začela že rajnka Avstrija in njene državotvorne naslednice in je pripeljala skoraj do izumrtja volka v naših gozdovih. Je pa dvignil lestvico, saj so podobniki za ustreljenega volka leta 1958 izplačali 35.000 dinarjev, kar prevedemo v 295 današnjih evrov.
Povsem drugače pa je, ko poskušamo priti na sled miselnim procesom, ki so Podobnika pripeljali do razpisa nadomestila …
Menimo, da je Podobnik kot načitan mož prebiral in se napajal pri dveh temeljnih besedilih, ki obravnavata problematiko volkov in njihov odstrel. Prvo besedilo je Rdeča kapica. Vse, kar vemo o volkovih, smo se naučili v tej prelomni knjigi, ki volka determinira ne le kot žival, temveč tudi kot simbol.
Sicer je za učenjake in napredne mislece na voljo še eno delo, ki pa je za predsednike Slovenske ljudske stranke praviloma prezahtevno … Kompleksnega volka v Belem očnjaku je v njegovi simboliki težko razumeti in zato se človeški instinkt ob besedi volk veliko lažje poistoveti z babico, kamenjem in lovcem. Predvsem s tem zadnjim. Je pa res, da je za tiste člane in simpatizerje stranke, ki jim branje – tako zakonov kot tudi ustave – dela težave, še vedno na voljo tudi avdio verzija problema, in sicer v glasbeni pravljici Peter in volk!
Ob Rdeči kapici pa je Podobnik prav gotovo prebiral še Marxa. Ena temeljnih tez marksizma govori o neobvladljivem pehanju za dobičkom, ki nujno vodi v kaotični kapitalizem, posledica tega pa je tudi uničevanje človekovega okolja. Če se vam zdi, da gre pri tej tezi za pretiravanje, lahko realizacijo Podobnikove ideje že danes spremljate na satelitskih dokumentarnih programih, kjer ameriški drvarji, ribiči, nabiralci in lovci pod vihrajočo zastavo profita in brez kakršnega koli obžalovanja “odvzemajo osebke” iz okolja.
Ob Rdeči kapici pa je Podobnik prav gotovo prebiral še Marxa. Ena temeljnih tez marksizma govori o neobvladljivem pehanju za dobičkom, ki nujno vodi v kaotični kapitalizem, posledica tega pa je tudi uničevanje človekovega okolja.
Hočemo povedati naslednje: če bi se Podobnik lotil svoje akcije s tem, da bi za vsakega ustreljenega volka ponudil priznanje in pohvalo, mogoče celo medaljo, bi ostal v območju nezakonitega, pa vendar simbolnega boja med človekom in zverjo. Čim pa je vpeljal denar, je v gozd vpeljal tudi tržne odnose …
Najverjetneje nezavedno je tako ideološki svet Marjana Podobnika posledica prelomnega dela treh velikih Nemcev in ko je predlagal 500 evrov za vsakega ustreljenega volka, ni le materializiral pravljičnega sveta bratov Grimm in utopičnega sveta Karla Marxa, ampak je znamenitemu malemu človeku, za katerega se bori njegova stranka, začel prodajati tla pod nogami.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo.
Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.
Akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza ni bila narejena
Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo.
Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.
Slovenci, vsi solzni ob pogledu na lepote naših vršacev in dolin, radi trdimo, kako je naša narava neprecenljiva. Kar prevedemo, da čista in neokrnjena in na tak simpatičen način skupaj djana narava, kot je pri nas, nima cene.
Najprej in na začetku.
Slovenci, vsi solzni ob pogledu na lepote naših vršacev in dolin, radi trdimo, kako je naša narava neprecenljiva. Kar prevedemo, da čista in neokrnjena in na tak simpatičen način skupaj djana narava, kot je pri nas, nima cene. Da je tako, dokazujejo spontani ljudski upori, ko si katero nepridipravih podjetij našo naravo sposodi za svojo kanto za smeti.
A v glavnem gre pri kemisih za konflikt med civilno družbo in goltajočim kapitalom, pri Podobniku in volkovih pa gre za nekaj povsem drugega.
Čeprav izvenparlamentarna, je SLS politična stranka s še vedno pomembnim lokalnim vplivom.
Mediji in javnost so se na Podobnikovo izjavo odzvali enoglasno in se enoglasno zgražali. V bistvu so ga raztrgali. A se Marjan zadnji smeje, kajti ko se njegove pobude ni upoštevalo, so volkovi raztrgali še več ovac. Kot pravi ljudski rek: “Če trgaš, končaš raztrgan …”
Kakorkoli; javni pritisk je povzročil, da je že desetletja neposrečeni politik svojo neposrečeno izjavo in pobudo umaknil. Ampak s tem ponudba ni izginila. Še več; Podobnikova pobuda ni enodnevna politično/komedijantska bodica, temveč jo v naši skromni redakciji razumemo kot prihodnji princip; kot globok premik v slovenski politiki in družbi. Povedano drugače: do Podobnika je bil vprašljiv odnos do okolja del politike, po Podobniku pa je politika postala del vprašljivega odnosa do okolja.
Gre za prvi resni dokaz, da za slovensko politiko slovenska narava ni neprecenljiva, temveč ima – kot vse stvari v neoliberalizmu – svojo ceno. Dvesto krat petsto evrov je sto tisoč evrov, kolikor je tržna cena vseh zaščitenih slovenskih volkov. Poznamo tudi ceno zaščitenih medvedov. Tisoč jih je, odstrel kot trofeja je tam okoli 3000 evrov, potem pa medvedovino veselo prodajo še gostincem za deset evrov za kilogram in jo končno postrežejo zahtevnim gurmanom. Za vse medvede bi iztržili kakšnih pet milijonov; tako na debelo kot na drobno, kar bi zadoščalo za dokapitalizacijo manjše banke ali večje hranilnice.
Ne nazadnje je znana tudi cena gozdov. V njih je za 353 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge, in ker poznamo ceno enega kubičnega metra lesa, lahko brez napora izračunamo, koliko so vredni vsi slovenski gozdovi. Prištejemo medvede in volkove, zajce in lisice ponudimo kot rabat, pa ni hudič, da se ne bi našel kakšen ameriški sklad, ki bi z veseljem kupil vso to naravo.
Ne nazadnje je znana tudi cena gozdov. V njih je za 353 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge, in ker poznamo ceno enega kubičnega metra lesa, lahko brez napora izračunamo, koliko so vredni vsi slovenski gozdovi. Prištejemo medvede in volkove, zajce in lisice ponudimo kot rabat, pa ni hudič, da se ne bi našel kakšen ameriški sklad, ki bi z veseljem kupil vso to naravo.
Ampak obljubili smo analizo in ta zahteva temeljno vprašanje: Od kod Podobniku ideja? Kje se je napajal, od kod je črpal?
Zgodovinsko gledano Podobnik sledi veliki moriji, ki jo je začela že rajnka Avstrija in njene državotvorne naslednice in je pripeljala skoraj do izumrtja volka v naših gozdovih. Je pa dvignil lestvico, saj so podobniki za ustreljenega volka leta 1958 izplačali 35.000 dinarjev, kar prevedemo v 295 današnjih evrov.
Povsem drugače pa je, ko poskušamo priti na sled miselnim procesom, ki so Podobnika pripeljali do razpisa nadomestila …
Menimo, da je Podobnik kot načitan mož prebiral in se napajal pri dveh temeljnih besedilih, ki obravnavata problematiko volkov in njihov odstrel. Prvo besedilo je Rdeča kapica. Vse, kar vemo o volkovih, smo se naučili v tej prelomni knjigi, ki volka determinira ne le kot žival, temveč tudi kot simbol.
Sicer je za učenjake in napredne mislece na voljo še eno delo, ki pa je za predsednike Slovenske ljudske stranke praviloma prezahtevno … Kompleksnega volka v Belem očnjaku je v njegovi simboliki težko razumeti in zato se človeški instinkt ob besedi volk veliko lažje poistoveti z babico, kamenjem in lovcem. Predvsem s tem zadnjim. Je pa res, da je za tiste člane in simpatizerje stranke, ki jim branje – tako zakonov kot tudi ustave – dela težave, še vedno na voljo tudi avdio verzija problema, in sicer v glasbeni pravljici Peter in volk!
Ob Rdeči kapici pa je Podobnik prav gotovo prebiral še Marxa. Ena temeljnih tez marksizma govori o neobvladljivem pehanju za dobičkom, ki nujno vodi v kaotični kapitalizem, posledica tega pa je tudi uničevanje človekovega okolja. Če se vam zdi, da gre pri tej tezi za pretiravanje, lahko realizacijo Podobnikove ideje že danes spremljate na satelitskih dokumentarnih programih, kjer ameriški drvarji, ribiči, nabiralci in lovci pod vihrajočo zastavo profita in brez kakršnega koli obžalovanja “odvzemajo osebke” iz okolja.
Ob Rdeči kapici pa je Podobnik prav gotovo prebiral še Marxa. Ena temeljnih tez marksizma govori o neobvladljivem pehanju za dobičkom, ki nujno vodi v kaotični kapitalizem, posledica tega pa je tudi uničevanje človekovega okolja.
Hočemo povedati naslednje: če bi se Podobnik lotil svoje akcije s tem, da bi za vsakega ustreljenega volka ponudil priznanje in pohvalo, mogoče celo medaljo, bi ostal v območju nezakonitega, pa vendar simbolnega boja med človekom in zverjo. Čim pa je vpeljal denar, je v gozd vpeljal tudi tržne odnose …
Najverjetneje nezavedno je tako ideološki svet Marjana Podobnika posledica prelomnega dela treh velikih Nemcev in ko je predlagal 500 evrov za vsakega ustreljenega volka, ni le materializiral pravljičnega sveta bratov Grimm in utopičnega sveta Karla Marxa, ampak je znamenitemu malemu človeku, za katerega se bori njegova stranka, začel prodajati tla pod nogami.
Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.
V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?
Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.
V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.
Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.
V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič
Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.
Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.
Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.
Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko
Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.
Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.
Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.
Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo
Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj
Neveljaven email naslov