Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo.
Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.
Akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza ni bila narejena
Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo.
Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.
Slovenci, vsi solzni ob pogledu na lepote naših vršacev in dolin, radi trdimo, kako je naša narava neprecenljiva. Kar prevedemo, da čista in neokrnjena in na tak simpatičen način skupaj djana narava, kot je pri nas, nima cene.
Najprej in na začetku.
Slovenci, vsi solzni ob pogledu na lepote naših vršacev in dolin, radi trdimo, kako je naša narava neprecenljiva. Kar prevedemo, da čista in neokrnjena in na tak simpatičen način skupaj djana narava, kot je pri nas, nima cene. Da je tako, dokazujejo spontani ljudski upori, ko si katero nepridipravih podjetij našo naravo sposodi za svojo kanto za smeti.
A v glavnem gre pri kemisih za konflikt med civilno družbo in goltajočim kapitalom, pri Podobniku in volkovih pa gre za nekaj povsem drugega.
Čeprav izvenparlamentarna, je SLS politična stranka s še vedno pomembnim lokalnim vplivom.
Mediji in javnost so se na Podobnikovo izjavo odzvali enoglasno in se enoglasno zgražali. V bistvu so ga raztrgali. A se Marjan zadnji smeje, kajti ko se njegove pobude ni upoštevalo, so volkovi raztrgali še več ovac. Kot pravi ljudski rek: “Če trgaš, končaš raztrgan …”
Kakorkoli; javni pritisk je povzročil, da je že desetletja neposrečeni politik svojo neposrečeno izjavo in pobudo umaknil. Ampak s tem ponudba ni izginila. Še več; Podobnikova pobuda ni enodnevna politično/komedijantska bodica, temveč jo v naši skromni redakciji razumemo kot prihodnji princip; kot globok premik v slovenski politiki in družbi. Povedano drugače: do Podobnika je bil vprašljiv odnos do okolja del politike, po Podobniku pa je politika postala del vprašljivega odnosa do okolja.
Gre za prvi resni dokaz, da za slovensko politiko slovenska narava ni neprecenljiva, temveč ima – kot vse stvari v neoliberalizmu – svojo ceno. Dvesto krat petsto evrov je sto tisoč evrov, kolikor je tržna cena vseh zaščitenih slovenskih volkov. Poznamo tudi ceno zaščitenih medvedov. Tisoč jih je, odstrel kot trofeja je tam okoli 3000 evrov, potem pa medvedovino veselo prodajo še gostincem za deset evrov za kilogram in jo končno postrežejo zahtevnim gurmanom. Za vse medvede bi iztržili kakšnih pet milijonov; tako na debelo kot na drobno, kar bi zadoščalo za dokapitalizacijo manjše banke ali večje hranilnice.
Ne nazadnje je znana tudi cena gozdov. V njih je za 353 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge, in ker poznamo ceno enega kubičnega metra lesa, lahko brez napora izračunamo, koliko so vredni vsi slovenski gozdovi. Prištejemo medvede in volkove, zajce in lisice ponudimo kot rabat, pa ni hudič, da se ne bi našel kakšen ameriški sklad, ki bi z veseljem kupil vso to naravo.
Ne nazadnje je znana tudi cena gozdov. V njih je za 353 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge, in ker poznamo ceno enega kubičnega metra lesa, lahko brez napora izračunamo, koliko so vredni vsi slovenski gozdovi. Prištejemo medvede in volkove, zajce in lisice ponudimo kot rabat, pa ni hudič, da se ne bi našel kakšen ameriški sklad, ki bi z veseljem kupil vso to naravo.
Ampak obljubili smo analizo in ta zahteva temeljno vprašanje: Od kod Podobniku ideja? Kje se je napajal, od kod je črpal?
Zgodovinsko gledano Podobnik sledi veliki moriji, ki jo je začela že rajnka Avstrija in njene državotvorne naslednice in je pripeljala skoraj do izumrtja volka v naših gozdovih. Je pa dvignil lestvico, saj so podobniki za ustreljenega volka leta 1958 izplačali 35.000 dinarjev, kar prevedemo v 295 današnjih evrov.
Povsem drugače pa je, ko poskušamo priti na sled miselnim procesom, ki so Podobnika pripeljali do razpisa nadomestila …
Menimo, da je Podobnik kot načitan mož prebiral in se napajal pri dveh temeljnih besedilih, ki obravnavata problematiko volkov in njihov odstrel. Prvo besedilo je Rdeča kapica. Vse, kar vemo o volkovih, smo se naučili v tej prelomni knjigi, ki volka determinira ne le kot žival, temveč tudi kot simbol.
Sicer je za učenjake in napredne mislece na voljo še eno delo, ki pa je za predsednike Slovenske ljudske stranke praviloma prezahtevno … Kompleksnega volka v Belem očnjaku je v njegovi simboliki težko razumeti in zato se človeški instinkt ob besedi volk veliko lažje poistoveti z babico, kamenjem in lovcem. Predvsem s tem zadnjim. Je pa res, da je za tiste člane in simpatizerje stranke, ki jim branje – tako zakonov kot tudi ustave – dela težave, še vedno na voljo tudi avdio verzija problema, in sicer v glasbeni pravljici Peter in volk!
Ob Rdeči kapici pa je Podobnik prav gotovo prebiral še Marxa. Ena temeljnih tez marksizma govori o neobvladljivem pehanju za dobičkom, ki nujno vodi v kaotični kapitalizem, posledica tega pa je tudi uničevanje človekovega okolja. Če se vam zdi, da gre pri tej tezi za pretiravanje, lahko realizacijo Podobnikove ideje že danes spremljate na satelitskih dokumentarnih programih, kjer ameriški drvarji, ribiči, nabiralci in lovci pod vihrajočo zastavo profita in brez kakršnega koli obžalovanja “odvzemajo osebke” iz okolja.
Ob Rdeči kapici pa je Podobnik prav gotovo prebiral še Marxa. Ena temeljnih tez marksizma govori o neobvladljivem pehanju za dobičkom, ki nujno vodi v kaotični kapitalizem, posledica tega pa je tudi uničevanje človekovega okolja.
Hočemo povedati naslednje: če bi se Podobnik lotil svoje akcije s tem, da bi za vsakega ustreljenega volka ponudil priznanje in pohvalo, mogoče celo medaljo, bi ostal v območju nezakonitega, pa vendar simbolnega boja med človekom in zverjo. Čim pa je vpeljal denar, je v gozd vpeljal tudi tržne odnose …
Najverjetneje nezavedno je tako ideološki svet Marjana Podobnika posledica prelomnega dela treh velikih Nemcev in ko je predlagal 500 evrov za vsakega ustreljenega volka, ni le materializiral pravljičnega sveta bratov Grimm in utopičnega sveta Karla Marxa, ampak je znamenitemu malemu človeku, za katerega se bori njegova stranka, začel prodajati tla pod nogami.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo.
Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.
Akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza ni bila narejena
Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo.
Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.
Slovenci, vsi solzni ob pogledu na lepote naših vršacev in dolin, radi trdimo, kako je naša narava neprecenljiva. Kar prevedemo, da čista in neokrnjena in na tak simpatičen način skupaj djana narava, kot je pri nas, nima cene.
Najprej in na začetku.
Slovenci, vsi solzni ob pogledu na lepote naših vršacev in dolin, radi trdimo, kako je naša narava neprecenljiva. Kar prevedemo, da čista in neokrnjena in na tak simpatičen način skupaj djana narava, kot je pri nas, nima cene. Da je tako, dokazujejo spontani ljudski upori, ko si katero nepridipravih podjetij našo naravo sposodi za svojo kanto za smeti.
A v glavnem gre pri kemisih za konflikt med civilno družbo in goltajočim kapitalom, pri Podobniku in volkovih pa gre za nekaj povsem drugega.
Čeprav izvenparlamentarna, je SLS politična stranka s še vedno pomembnim lokalnim vplivom.
Mediji in javnost so se na Podobnikovo izjavo odzvali enoglasno in se enoglasno zgražali. V bistvu so ga raztrgali. A se Marjan zadnji smeje, kajti ko se njegove pobude ni upoštevalo, so volkovi raztrgali še več ovac. Kot pravi ljudski rek: “Če trgaš, končaš raztrgan …”
Kakorkoli; javni pritisk je povzročil, da je že desetletja neposrečeni politik svojo neposrečeno izjavo in pobudo umaknil. Ampak s tem ponudba ni izginila. Še več; Podobnikova pobuda ni enodnevna politično/komedijantska bodica, temveč jo v naši skromni redakciji razumemo kot prihodnji princip; kot globok premik v slovenski politiki in družbi. Povedano drugače: do Podobnika je bil vprašljiv odnos do okolja del politike, po Podobniku pa je politika postala del vprašljivega odnosa do okolja.
Gre za prvi resni dokaz, da za slovensko politiko slovenska narava ni neprecenljiva, temveč ima – kot vse stvari v neoliberalizmu – svojo ceno. Dvesto krat petsto evrov je sto tisoč evrov, kolikor je tržna cena vseh zaščitenih slovenskih volkov. Poznamo tudi ceno zaščitenih medvedov. Tisoč jih je, odstrel kot trofeja je tam okoli 3000 evrov, potem pa medvedovino veselo prodajo še gostincem za deset evrov za kilogram in jo končno postrežejo zahtevnim gurmanom. Za vse medvede bi iztržili kakšnih pet milijonov; tako na debelo kot na drobno, kar bi zadoščalo za dokapitalizacijo manjše banke ali večje hranilnice.
Ne nazadnje je znana tudi cena gozdov. V njih je za 353 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge, in ker poznamo ceno enega kubičnega metra lesa, lahko brez napora izračunamo, koliko so vredni vsi slovenski gozdovi. Prištejemo medvede in volkove, zajce in lisice ponudimo kot rabat, pa ni hudič, da se ne bi našel kakšen ameriški sklad, ki bi z veseljem kupil vso to naravo.
Ne nazadnje je znana tudi cena gozdov. V njih je za 353 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge, in ker poznamo ceno enega kubičnega metra lesa, lahko brez napora izračunamo, koliko so vredni vsi slovenski gozdovi. Prištejemo medvede in volkove, zajce in lisice ponudimo kot rabat, pa ni hudič, da se ne bi našel kakšen ameriški sklad, ki bi z veseljem kupil vso to naravo.
Ampak obljubili smo analizo in ta zahteva temeljno vprašanje: Od kod Podobniku ideja? Kje se je napajal, od kod je črpal?
Zgodovinsko gledano Podobnik sledi veliki moriji, ki jo je začela že rajnka Avstrija in njene državotvorne naslednice in je pripeljala skoraj do izumrtja volka v naših gozdovih. Je pa dvignil lestvico, saj so podobniki za ustreljenega volka leta 1958 izplačali 35.000 dinarjev, kar prevedemo v 295 današnjih evrov.
Povsem drugače pa je, ko poskušamo priti na sled miselnim procesom, ki so Podobnika pripeljali do razpisa nadomestila …
Menimo, da je Podobnik kot načitan mož prebiral in se napajal pri dveh temeljnih besedilih, ki obravnavata problematiko volkov in njihov odstrel. Prvo besedilo je Rdeča kapica. Vse, kar vemo o volkovih, smo se naučili v tej prelomni knjigi, ki volka determinira ne le kot žival, temveč tudi kot simbol.
Sicer je za učenjake in napredne mislece na voljo še eno delo, ki pa je za predsednike Slovenske ljudske stranke praviloma prezahtevno … Kompleksnega volka v Belem očnjaku je v njegovi simboliki težko razumeti in zato se človeški instinkt ob besedi volk veliko lažje poistoveti z babico, kamenjem in lovcem. Predvsem s tem zadnjim. Je pa res, da je za tiste člane in simpatizerje stranke, ki jim branje – tako zakonov kot tudi ustave – dela težave, še vedno na voljo tudi avdio verzija problema, in sicer v glasbeni pravljici Peter in volk!
Ob Rdeči kapici pa je Podobnik prav gotovo prebiral še Marxa. Ena temeljnih tez marksizma govori o neobvladljivem pehanju za dobičkom, ki nujno vodi v kaotični kapitalizem, posledica tega pa je tudi uničevanje človekovega okolja. Če se vam zdi, da gre pri tej tezi za pretiravanje, lahko realizacijo Podobnikove ideje že danes spremljate na satelitskih dokumentarnih programih, kjer ameriški drvarji, ribiči, nabiralci in lovci pod vihrajočo zastavo profita in brez kakršnega koli obžalovanja “odvzemajo osebke” iz okolja.
Ob Rdeči kapici pa je Podobnik prav gotovo prebiral še Marxa. Ena temeljnih tez marksizma govori o neobvladljivem pehanju za dobičkom, ki nujno vodi v kaotični kapitalizem, posledica tega pa je tudi uničevanje človekovega okolja.
Hočemo povedati naslednje: če bi se Podobnik lotil svoje akcije s tem, da bi za vsakega ustreljenega volka ponudil priznanje in pohvalo, mogoče celo medaljo, bi ostal v območju nezakonitega, pa vendar simbolnega boja med človekom in zverjo. Čim pa je vpeljal denar, je v gozd vpeljal tudi tržne odnose …
Najverjetneje nezavedno je tako ideološki svet Marjana Podobnika posledica prelomnega dela treh velikih Nemcev in ko je predlagal 500 evrov za vsakega ustreljenega volka, ni le materializiral pravljičnega sveta bratov Grimm in utopičnega sveta Karla Marxa, ampak je znamenitemu malemu človeku, za katerega se bori njegova stranka, začel prodajati tla pod nogami.
Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.
Do pred nekaj dnevi je bila unovčena četrtina bonov in s prigodno slovesnostjo so na Počivalškovem ministrstvu proslavili vrnitev polmilijontega bona v naročje proračuna.
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.
Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.
V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom ...
V praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju in o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo: že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija.
Danes bomo na radiu govorili o televiziji. Kar je dosti bolj obetavno, kot če bi na televiziji govorili o radiu. Javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj istitucij sistema, ampak če rasističnega nasilja ne bi videli, se mar ne bi zgodilo?
Poglejmo resnici v oči: edini, našega plemena, ki je znal z Avstrijci, je bil Martin Krpan. Vse pred njim in vse za njim pa same šleve. Tako se s svetlim spominom na sekanje lip, vlačenje konjev čez prag in na obglavljenje turške nadaljevanke lotimo današnje analize. O "Avstro" bomo govorili, ker že vsi ostali govorijo o "Ogrski".
Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se ogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje še lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih.
V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.
Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.
Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.
Marjan Jerman je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.
Neveljaven email naslov