Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo.
Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.
Akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza ni bila narejena
Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo.
Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.
Slovenci, vsi solzni ob pogledu na lepote naših vršacev in dolin, radi trdimo, kako je naša narava neprecenljiva. Kar prevedemo, da čista in neokrnjena in na tak simpatičen način skupaj djana narava, kot je pri nas, nima cene.
Najprej in na začetku.
Slovenci, vsi solzni ob pogledu na lepote naših vršacev in dolin, radi trdimo, kako je naša narava neprecenljiva. Kar prevedemo, da čista in neokrnjena in na tak simpatičen način skupaj djana narava, kot je pri nas, nima cene. Da je tako, dokazujejo spontani ljudski upori, ko si katero nepridipravih podjetij našo naravo sposodi za svojo kanto za smeti.
A v glavnem gre pri kemisih za konflikt med civilno družbo in goltajočim kapitalom, pri Podobniku in volkovih pa gre za nekaj povsem drugega.
Čeprav izvenparlamentarna, je SLS politična stranka s še vedno pomembnim lokalnim vplivom.
Mediji in javnost so se na Podobnikovo izjavo odzvali enoglasno in se enoglasno zgražali. V bistvu so ga raztrgali. A se Marjan zadnji smeje, kajti ko se njegove pobude ni upoštevalo, so volkovi raztrgali še več ovac. Kot pravi ljudski rek: “Če trgaš, končaš raztrgan …”
Kakorkoli; javni pritisk je povzročil, da je že desetletja neposrečeni politik svojo neposrečeno izjavo in pobudo umaknil. Ampak s tem ponudba ni izginila. Še več; Podobnikova pobuda ni enodnevna politično/komedijantska bodica, temveč jo v naši skromni redakciji razumemo kot prihodnji princip; kot globok premik v slovenski politiki in družbi. Povedano drugače: do Podobnika je bil vprašljiv odnos do okolja del politike, po Podobniku pa je politika postala del vprašljivega odnosa do okolja.
Gre za prvi resni dokaz, da za slovensko politiko slovenska narava ni neprecenljiva, temveč ima – kot vse stvari v neoliberalizmu – svojo ceno. Dvesto krat petsto evrov je sto tisoč evrov, kolikor je tržna cena vseh zaščitenih slovenskih volkov. Poznamo tudi ceno zaščitenih medvedov. Tisoč jih je, odstrel kot trofeja je tam okoli 3000 evrov, potem pa medvedovino veselo prodajo še gostincem za deset evrov za kilogram in jo končno postrežejo zahtevnim gurmanom. Za vse medvede bi iztržili kakšnih pet milijonov; tako na debelo kot na drobno, kar bi zadoščalo za dokapitalizacijo manjše banke ali večje hranilnice.
Ne nazadnje je znana tudi cena gozdov. V njih je za 353 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge, in ker poznamo ceno enega kubičnega metra lesa, lahko brez napora izračunamo, koliko so vredni vsi slovenski gozdovi. Prištejemo medvede in volkove, zajce in lisice ponudimo kot rabat, pa ni hudič, da se ne bi našel kakšen ameriški sklad, ki bi z veseljem kupil vso to naravo.
Ne nazadnje je znana tudi cena gozdov. V njih je za 353 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge, in ker poznamo ceno enega kubičnega metra lesa, lahko brez napora izračunamo, koliko so vredni vsi slovenski gozdovi. Prištejemo medvede in volkove, zajce in lisice ponudimo kot rabat, pa ni hudič, da se ne bi našel kakšen ameriški sklad, ki bi z veseljem kupil vso to naravo.
Ampak obljubili smo analizo in ta zahteva temeljno vprašanje: Od kod Podobniku ideja? Kje se je napajal, od kod je črpal?
Zgodovinsko gledano Podobnik sledi veliki moriji, ki jo je začela že rajnka Avstrija in njene državotvorne naslednice in je pripeljala skoraj do izumrtja volka v naših gozdovih. Je pa dvignil lestvico, saj so podobniki za ustreljenega volka leta 1958 izplačali 35.000 dinarjev, kar prevedemo v 295 današnjih evrov.
Povsem drugače pa je, ko poskušamo priti na sled miselnim procesom, ki so Podobnika pripeljali do razpisa nadomestila …
Menimo, da je Podobnik kot načitan mož prebiral in se napajal pri dveh temeljnih besedilih, ki obravnavata problematiko volkov in njihov odstrel. Prvo besedilo je Rdeča kapica. Vse, kar vemo o volkovih, smo se naučili v tej prelomni knjigi, ki volka determinira ne le kot žival, temveč tudi kot simbol.
Sicer je za učenjake in napredne mislece na voljo še eno delo, ki pa je za predsednike Slovenske ljudske stranke praviloma prezahtevno … Kompleksnega volka v Belem očnjaku je v njegovi simboliki težko razumeti in zato se človeški instinkt ob besedi volk veliko lažje poistoveti z babico, kamenjem in lovcem. Predvsem s tem zadnjim. Je pa res, da je za tiste člane in simpatizerje stranke, ki jim branje – tako zakonov kot tudi ustave – dela težave, še vedno na voljo tudi avdio verzija problema, in sicer v glasbeni pravljici Peter in volk!
Ob Rdeči kapici pa je Podobnik prav gotovo prebiral še Marxa. Ena temeljnih tez marksizma govori o neobvladljivem pehanju za dobičkom, ki nujno vodi v kaotični kapitalizem, posledica tega pa je tudi uničevanje človekovega okolja. Če se vam zdi, da gre pri tej tezi za pretiravanje, lahko realizacijo Podobnikove ideje že danes spremljate na satelitskih dokumentarnih programih, kjer ameriški drvarji, ribiči, nabiralci in lovci pod vihrajočo zastavo profita in brez kakršnega koli obžalovanja “odvzemajo osebke” iz okolja.
Ob Rdeči kapici pa je Podobnik prav gotovo prebiral še Marxa. Ena temeljnih tez marksizma govori o neobvladljivem pehanju za dobičkom, ki nujno vodi v kaotični kapitalizem, posledica tega pa je tudi uničevanje človekovega okolja.
Hočemo povedati naslednje: če bi se Podobnik lotil svoje akcije s tem, da bi za vsakega ustreljenega volka ponudil priznanje in pohvalo, mogoče celo medaljo, bi ostal v območju nezakonitega, pa vendar simbolnega boja med človekom in zverjo. Čim pa je vpeljal denar, je v gozd vpeljal tudi tržne odnose …
Najverjetneje nezavedno je tako ideološki svet Marjana Podobnika posledica prelomnega dela treh velikih Nemcev in ko je predlagal 500 evrov za vsakega ustreljenega volka, ni le materializiral pravljičnega sveta bratov Grimm in utopičnega sveta Karla Marxa, ampak je znamenitemu malemu človeku, za katerega se bori njegova stranka, začel prodajati tla pod nogami.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo.
Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.
Akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza ni bila narejena
Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo.
Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.
Slovenci, vsi solzni ob pogledu na lepote naših vršacev in dolin, radi trdimo, kako je naša narava neprecenljiva. Kar prevedemo, da čista in neokrnjena in na tak simpatičen način skupaj djana narava, kot je pri nas, nima cene.
Najprej in na začetku.
Slovenci, vsi solzni ob pogledu na lepote naših vršacev in dolin, radi trdimo, kako je naša narava neprecenljiva. Kar prevedemo, da čista in neokrnjena in na tak simpatičen način skupaj djana narava, kot je pri nas, nima cene. Da je tako, dokazujejo spontani ljudski upori, ko si katero nepridipravih podjetij našo naravo sposodi za svojo kanto za smeti.
A v glavnem gre pri kemisih za konflikt med civilno družbo in goltajočim kapitalom, pri Podobniku in volkovih pa gre za nekaj povsem drugega.
Čeprav izvenparlamentarna, je SLS politična stranka s še vedno pomembnim lokalnim vplivom.
Mediji in javnost so se na Podobnikovo izjavo odzvali enoglasno in se enoglasno zgražali. V bistvu so ga raztrgali. A se Marjan zadnji smeje, kajti ko se njegove pobude ni upoštevalo, so volkovi raztrgali še več ovac. Kot pravi ljudski rek: “Če trgaš, končaš raztrgan …”
Kakorkoli; javni pritisk je povzročil, da je že desetletja neposrečeni politik svojo neposrečeno izjavo in pobudo umaknil. Ampak s tem ponudba ni izginila. Še več; Podobnikova pobuda ni enodnevna politično/komedijantska bodica, temveč jo v naši skromni redakciji razumemo kot prihodnji princip; kot globok premik v slovenski politiki in družbi. Povedano drugače: do Podobnika je bil vprašljiv odnos do okolja del politike, po Podobniku pa je politika postala del vprašljivega odnosa do okolja.
Gre za prvi resni dokaz, da za slovensko politiko slovenska narava ni neprecenljiva, temveč ima – kot vse stvari v neoliberalizmu – svojo ceno. Dvesto krat petsto evrov je sto tisoč evrov, kolikor je tržna cena vseh zaščitenih slovenskih volkov. Poznamo tudi ceno zaščitenih medvedov. Tisoč jih je, odstrel kot trofeja je tam okoli 3000 evrov, potem pa medvedovino veselo prodajo še gostincem za deset evrov za kilogram in jo končno postrežejo zahtevnim gurmanom. Za vse medvede bi iztržili kakšnih pet milijonov; tako na debelo kot na drobno, kar bi zadoščalo za dokapitalizacijo manjše banke ali večje hranilnice.
Ne nazadnje je znana tudi cena gozdov. V njih je za 353 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge, in ker poznamo ceno enega kubičnega metra lesa, lahko brez napora izračunamo, koliko so vredni vsi slovenski gozdovi. Prištejemo medvede in volkove, zajce in lisice ponudimo kot rabat, pa ni hudič, da se ne bi našel kakšen ameriški sklad, ki bi z veseljem kupil vso to naravo.
Ne nazadnje je znana tudi cena gozdov. V njih je za 353 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge, in ker poznamo ceno enega kubičnega metra lesa, lahko brez napora izračunamo, koliko so vredni vsi slovenski gozdovi. Prištejemo medvede in volkove, zajce in lisice ponudimo kot rabat, pa ni hudič, da se ne bi našel kakšen ameriški sklad, ki bi z veseljem kupil vso to naravo.
Ampak obljubili smo analizo in ta zahteva temeljno vprašanje: Od kod Podobniku ideja? Kje se je napajal, od kod je črpal?
Zgodovinsko gledano Podobnik sledi veliki moriji, ki jo je začela že rajnka Avstrija in njene državotvorne naslednice in je pripeljala skoraj do izumrtja volka v naših gozdovih. Je pa dvignil lestvico, saj so podobniki za ustreljenega volka leta 1958 izplačali 35.000 dinarjev, kar prevedemo v 295 današnjih evrov.
Povsem drugače pa je, ko poskušamo priti na sled miselnim procesom, ki so Podobnika pripeljali do razpisa nadomestila …
Menimo, da je Podobnik kot načitan mož prebiral in se napajal pri dveh temeljnih besedilih, ki obravnavata problematiko volkov in njihov odstrel. Prvo besedilo je Rdeča kapica. Vse, kar vemo o volkovih, smo se naučili v tej prelomni knjigi, ki volka determinira ne le kot žival, temveč tudi kot simbol.
Sicer je za učenjake in napredne mislece na voljo še eno delo, ki pa je za predsednike Slovenske ljudske stranke praviloma prezahtevno … Kompleksnega volka v Belem očnjaku je v njegovi simboliki težko razumeti in zato se človeški instinkt ob besedi volk veliko lažje poistoveti z babico, kamenjem in lovcem. Predvsem s tem zadnjim. Je pa res, da je za tiste člane in simpatizerje stranke, ki jim branje – tako zakonov kot tudi ustave – dela težave, še vedno na voljo tudi avdio verzija problema, in sicer v glasbeni pravljici Peter in volk!
Ob Rdeči kapici pa je Podobnik prav gotovo prebiral še Marxa. Ena temeljnih tez marksizma govori o neobvladljivem pehanju za dobičkom, ki nujno vodi v kaotični kapitalizem, posledica tega pa je tudi uničevanje človekovega okolja. Če se vam zdi, da gre pri tej tezi za pretiravanje, lahko realizacijo Podobnikove ideje že danes spremljate na satelitskih dokumentarnih programih, kjer ameriški drvarji, ribiči, nabiralci in lovci pod vihrajočo zastavo profita in brez kakršnega koli obžalovanja “odvzemajo osebke” iz okolja.
Ob Rdeči kapici pa je Podobnik prav gotovo prebiral še Marxa. Ena temeljnih tez marksizma govori o neobvladljivem pehanju za dobičkom, ki nujno vodi v kaotični kapitalizem, posledica tega pa je tudi uničevanje človekovega okolja.
Hočemo povedati naslednje: če bi se Podobnik lotil svoje akcije s tem, da bi za vsakega ustreljenega volka ponudil priznanje in pohvalo, mogoče celo medaljo, bi ostal v območju nezakonitega, pa vendar simbolnega boja med človekom in zverjo. Čim pa je vpeljal denar, je v gozd vpeljal tudi tržne odnose …
Najverjetneje nezavedno je tako ideološki svet Marjana Podobnika posledica prelomnega dela treh velikih Nemcev in ko je predlagal 500 evrov za vsakega ustreljenega volka, ni le materializiral pravljičnega sveta bratov Grimm in utopičnega sveta Karla Marxa, ampak je znamenitemu malemu človeku, za katerega se bori njegova stranka, začel prodajati tla pod nogami.
Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni
Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.
Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano
Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.
Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.
Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.
Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?
Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.
Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".
Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.
Iz počitniškega ugodja nas je zbezal izreden dogodek – objavljena arbitraža o slovensko-hrvaški meji. Ne moremo dovoliti, da bi delovni ljudje in občani ostali brez razumljive razlage arbitraže.
Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.
Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.
Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.
Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”
Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.
Danes pa nekaj v obrambo olike in zdrave pameti. Bližajo se volitve. Kot ste zagotovo opazili. Najpogostejši znak bližajočih se volitev so politični analitiki, ki se začnejo v medijih pojavljati pogosteje kot vremenarji. “Ena lastovka še ne prinese pomladi, trije politični analitiki pa že prinesejo volitve.” Prihajajo volitve! Merilci javnega mnenja se vznemirijo. Novi obrazi se pobrijejo. Stari obrazi postanejo priljudni. Člani republiške volilne komisije se zberejo na skrivni lokaciji. Prostore osnovnih šol in vaških skupnosti pometejo. Stranke imajo kongrese. Če kongres nima stranke, jo ustanovi. Take stvari se dogajajo, ko se bližajo volitve.
Danes pa na kratko, kajti mudi se. Zastavili si bomo temeljno vprašanje razvoja in s tem prihodnosti te države: “Zakaj v Sloveniji ni mogoče ničesar več zgraditi?” Vprašanje bomo postavili brez večje ambicije nanj odgovoriti, kajti že tako se v javnosti potika preveč odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar pa je pravzaprav del problema.
Saga o veleposlaniku v Španiji, ki je med letoma 2007 in 2010 na veliko kupoval gospodinjske pripomočke in orodje, se počasi približuje koncu. Med sojenji, zastaranji in zahtevami po povračilu škode z obeh strani je prejšnje dni koprsko sodišče odločilo, da je njegova ekscelenca dejanja storila v neprištevnem stanju. Izvedenec je navedel psihiatrično bolezen, za katero boleha dotični in primer je za zdaj končan. Ob robu sodne sage smo kot zainteresirana javnost izvedeli še nekaj pikantnih, nekaj pa celo čudnih detajlov. Da je njegova ekscelenca še pred Madridom spolno napadel otroka, da je neracionalno zapravljal in tako naprej in tako nazaj.
Neveljaven email naslov