Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.
Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena
Z današnjo temo bi povprečen borznik, bankir ali finančni analitik opravil v nekaj sekundah. Pri nas smo bolj počasne pameti, zato bomo potrebovali nekaj več; zaradi pomanjkanja monetarnega znanja pa si bomo pomagali z otroško naivnostjo. Vedno deluje.
Če ne drugega, nam je koronavirus pokazal, kako zelo enostavna je naša civilizacija. Dolga desetletja smo mislili, da je zapletena. Da so različne kulture, običaji, zgodovinske okoliščine, tradicije, celo religije in podnebne razmere dovolj močan razlog, da je civilizacija kompleksna, težko razumljiva in še težje razložljiva gmota – do bistva razkrita le največjim umom. Pa smo v nekaj dneh ugotovili, da ni tako. Naša civilizacija je enostavna kot vojaški pasulj. To nas je naučil koronavirus.
Vlade po planetu so se na nevarnost odzvale enoglasno. Ostanite doma in dobili boste denar! Zahodna civilizacija čemi po domovih, vlade pa nas zasipavajo z denarjem. Vsa kompleksnost in raznovrstnost zahodnega človeka se je zgubila nekje na poti med kavčem in bančnim računom.
Naša civilizacija je enostavna kot vojaški pasulj. To nas je naučil koronavirus.
Kajti pod kožo smo vsi podobno krvavi, in ob zdravju, zaradi katerega smo doma, nas skrbi le še, ali bomo imeli dovolj denarja. V začetni fazi epidemije menimo, da sta za preživetje potrebna le zdravje in denar; v končni fazi epidemije bomo ugotovili, da je za preživetje potrebno le zdravje. Do takrat pa smo veseli, da je Božiček prišel že marca.
Vedno deluje.
In zdaj k bistvenemu vprašanju, ki se ga sprašujemo z otroško naivnostjo: “Od kot so prišle vse te milijarde?” Vemo, da na skrajnem severu izdelujejo igrače in nogavice in lažjo literaturo, ampak milijarde?! V Slovenijo je Božiček prinesel le ušive tri milijarde, ampak saj smo majhni, pregovorno skromni in neznatni. Ostale države pa se z milijardami obmetavajo do te mere, da so večerna poročila postala podobna loterijskim žrebanjem, na katerih vsi zadenejo.
“Kupite srečke, vsaka zadene,” odmeva bojni klic gasilskih veselic na praporih nove vrste ekonomske politike.
V začetni fazi epidemije menimo, da sta za preživetje potrebna le zdravje in denar; v končni fazi epidemije bomo ugotovili, da je za preživetje potrebno le zdravje.
Torej – kje so se do zdaj skrivale vse te milijarde? Kajti še pomnimo tovariši: če je pred epidemijo kakšen sindikat za svoje članstvo zahteval nekaj višjo plačo, je vlada praviloma zajamrala, da denarja ni. In enako so jamrale vlade vseh zahodnih držav… Gospa Merkel je ne tako dolgo nazaj trdila, da moramo biti vzdržni in porabiti le toliko, kolikor pridelamo … Danes pa milijarde na Nemčijo padajo nežno kot zgodnjespomladanski sneg. Pa Američani z vsemi njihovimi trilijoni, pa Francozi in Britanci … In celo komunistični Kitajci!
Razumni se tako vpraša: “Kje pa so jih imeli do zdaj?” Ne v prenesenem finančno metafizičnem svetu, ampak konkretno … Kje jih hranijo, da jih dolga desetletja vzdržnosti ni, potem pa nenadoma so? Ob predpostavki seveda, da govorimo od dejanskem denarju. Ne o nekem namišljenem, digitalnem denarju, ki je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni.
In če smo že pri tem: gotovo ste opazili neverjetne podobnosti med kriptovalutami in koronavirusom! Najbolj v nebo vpijoča podobnost je dejstvo, da sta na človeka preskočila prvi iz računalnika, drugi z živali, potem pa sta se med človeško populacijo nenadzorovano širila; ko se je ta prekužila, sta se tako kriptovaluta kot koronavirus izpraznila.
Gotovo ste opazili neverjetne podobnosti med kriptovalutami in koronavirusom! Najbolj v nebo vpijoča podobnost je dejstvo, da sta na človeka preskočila prvi iz računalnika, drugi z živali, potem pa sta se med človeško populacijo nenadzorovano širila; ko se je ta prekužila, sta se tako kriptovaluta kot koronavirus izpraznila.
Z omejenim monetarnim znanjem in z otroško naivnostjo si poskusimo razložiti, od kod vladam milijarde. Lahko jih natisnejo, ampak po teoriji nato poskoči inflacija. Lahko si jih sposodijo, ampak tudi posojilodajalec jih mora nekje imeti. In še pomembnejše: sčasoma jih bo zahteval nazaj! Tako nam vlade ta trenutek nič ne dajejo, ampak nam le posojajo.
In še naprej, vsaj v primeru slovenske vlade: “Čemu si ne sposodi treh milijard pri domačih bankah, ki smo jih pred kratkim dokapitalizirali za pet milijard?” Hočemo povedati, da smo med krpanjem bančne luknje domačim bankam dali pet milijard, in če jih zdaj nazaj zahtevamo tri, bankam še zmeraj ostaneta dve naši milijardi.
Kar bi radi povedali, je razmeroma preprosto. Vlade s paketi pomoči, z vzpodbudami, s socialo in z vsemi temi dobrotniškimi ukrepi, vrednimi samega dobrega moža iz Negove, dajejo vtis, kot da so tukaj za nas. Da nam krijejo hrbet. Ampak resnici na ljubo ga krijejo kapitalistom. Ki se jim prvič zaradi korone v zadnjih sto letih tresejo hlače. Kar je videti kot naš denar, je pravzaprav – kdo ve kolikič že – njihov denar, ki ga bomo morali zaslužiti nekoč v prihodnosti. Zapleten superkorona zakon, kompleksen do te mere, da je potreboval oster um samega Mateja Lahovnika, na slovenskem podeželju razložijo veliko bolj preprosto: “Okoli riti v varžet.” Tako se med sleherniki reče mezdi, ki jo dobimo po nepotrebno dolgi poti.
Vlade s paketi pomoči, z vzpodbudami, s socialo in z vsemi temi dobrotniškimi ukrepi, vrednimi samega dobrega moža iz Negove, dajejo vtis, kot da so tukaj za nas. Da nam krijejo hrbet. Ampak resnici na ljubo ga krijejo kapitalistom. Ki se jim prvič zaradi korone v zadnjih sto letih tresejo hlače.
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.
Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena
Z današnjo temo bi povprečen borznik, bankir ali finančni analitik opravil v nekaj sekundah. Pri nas smo bolj počasne pameti, zato bomo potrebovali nekaj več; zaradi pomanjkanja monetarnega znanja pa si bomo pomagali z otroško naivnostjo. Vedno deluje.
Če ne drugega, nam je koronavirus pokazal, kako zelo enostavna je naša civilizacija. Dolga desetletja smo mislili, da je zapletena. Da so različne kulture, običaji, zgodovinske okoliščine, tradicije, celo religije in podnebne razmere dovolj močan razlog, da je civilizacija kompleksna, težko razumljiva in še težje razložljiva gmota – do bistva razkrita le največjim umom. Pa smo v nekaj dneh ugotovili, da ni tako. Naša civilizacija je enostavna kot vojaški pasulj. To nas je naučil koronavirus.
Vlade po planetu so se na nevarnost odzvale enoglasno. Ostanite doma in dobili boste denar! Zahodna civilizacija čemi po domovih, vlade pa nas zasipavajo z denarjem. Vsa kompleksnost in raznovrstnost zahodnega človeka se je zgubila nekje na poti med kavčem in bančnim računom.
Naša civilizacija je enostavna kot vojaški pasulj. To nas je naučil koronavirus.
Kajti pod kožo smo vsi podobno krvavi, in ob zdravju, zaradi katerega smo doma, nas skrbi le še, ali bomo imeli dovolj denarja. V začetni fazi epidemije menimo, da sta za preživetje potrebna le zdravje in denar; v končni fazi epidemije bomo ugotovili, da je za preživetje potrebno le zdravje. Do takrat pa smo veseli, da je Božiček prišel že marca.
Vedno deluje.
In zdaj k bistvenemu vprašanju, ki se ga sprašujemo z otroško naivnostjo: “Od kot so prišle vse te milijarde?” Vemo, da na skrajnem severu izdelujejo igrače in nogavice in lažjo literaturo, ampak milijarde?! V Slovenijo je Božiček prinesel le ušive tri milijarde, ampak saj smo majhni, pregovorno skromni in neznatni. Ostale države pa se z milijardami obmetavajo do te mere, da so večerna poročila postala podobna loterijskim žrebanjem, na katerih vsi zadenejo.
“Kupite srečke, vsaka zadene,” odmeva bojni klic gasilskih veselic na praporih nove vrste ekonomske politike.
V začetni fazi epidemije menimo, da sta za preživetje potrebna le zdravje in denar; v končni fazi epidemije bomo ugotovili, da je za preživetje potrebno le zdravje.
Torej – kje so se do zdaj skrivale vse te milijarde? Kajti še pomnimo tovariši: če je pred epidemijo kakšen sindikat za svoje članstvo zahteval nekaj višjo plačo, je vlada praviloma zajamrala, da denarja ni. In enako so jamrale vlade vseh zahodnih držav… Gospa Merkel je ne tako dolgo nazaj trdila, da moramo biti vzdržni in porabiti le toliko, kolikor pridelamo … Danes pa milijarde na Nemčijo padajo nežno kot zgodnjespomladanski sneg. Pa Američani z vsemi njihovimi trilijoni, pa Francozi in Britanci … In celo komunistični Kitajci!
Razumni se tako vpraša: “Kje pa so jih imeli do zdaj?” Ne v prenesenem finančno metafizičnem svetu, ampak konkretno … Kje jih hranijo, da jih dolga desetletja vzdržnosti ni, potem pa nenadoma so? Ob predpostavki seveda, da govorimo od dejanskem denarju. Ne o nekem namišljenem, digitalnem denarju, ki je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni.
In če smo že pri tem: gotovo ste opazili neverjetne podobnosti med kriptovalutami in koronavirusom! Najbolj v nebo vpijoča podobnost je dejstvo, da sta na človeka preskočila prvi iz računalnika, drugi z živali, potem pa sta se med človeško populacijo nenadzorovano širila; ko se je ta prekužila, sta se tako kriptovaluta kot koronavirus izpraznila.
Gotovo ste opazili neverjetne podobnosti med kriptovalutami in koronavirusom! Najbolj v nebo vpijoča podobnost je dejstvo, da sta na človeka preskočila prvi iz računalnika, drugi z živali, potem pa sta se med človeško populacijo nenadzorovano širila; ko se je ta prekužila, sta se tako kriptovaluta kot koronavirus izpraznila.
Z omejenim monetarnim znanjem in z otroško naivnostjo si poskusimo razložiti, od kod vladam milijarde. Lahko jih natisnejo, ampak po teoriji nato poskoči inflacija. Lahko si jih sposodijo, ampak tudi posojilodajalec jih mora nekje imeti. In še pomembnejše: sčasoma jih bo zahteval nazaj! Tako nam vlade ta trenutek nič ne dajejo, ampak nam le posojajo.
In še naprej, vsaj v primeru slovenske vlade: “Čemu si ne sposodi treh milijard pri domačih bankah, ki smo jih pred kratkim dokapitalizirali za pet milijard?” Hočemo povedati, da smo med krpanjem bančne luknje domačim bankam dali pet milijard, in če jih zdaj nazaj zahtevamo tri, bankam še zmeraj ostaneta dve naši milijardi.
Kar bi radi povedali, je razmeroma preprosto. Vlade s paketi pomoči, z vzpodbudami, s socialo in z vsemi temi dobrotniškimi ukrepi, vrednimi samega dobrega moža iz Negove, dajejo vtis, kot da so tukaj za nas. Da nam krijejo hrbet. Ampak resnici na ljubo ga krijejo kapitalistom. Ki se jim prvič zaradi korone v zadnjih sto letih tresejo hlače. Kar je videti kot naš denar, je pravzaprav – kdo ve kolikič že – njihov denar, ki ga bomo morali zaslužiti nekoč v prihodnosti. Zapleten superkorona zakon, kompleksen do te mere, da je potreboval oster um samega Mateja Lahovnika, na slovenskem podeželju razložijo veliko bolj preprosto: “Okoli riti v varžet.” Tako se med sleherniki reče mezdi, ki jo dobimo po nepotrebno dolgi poti.
Vlade s paketi pomoči, z vzpodbudami, s socialo in z vsemi temi dobrotniškimi ukrepi, vrednimi samega dobrega moža iz Negove, dajejo vtis, kot da so tukaj za nas. Da nam krijejo hrbet. Ampak resnici na ljubo ga krijejo kapitalistom. Ki se jim prvič zaradi korone v zadnjih sto letih tresejo hlače.
V slogu najboljših raziskovalnih oddaj slovenskega medijskega prostora smo poslali novinarja v središče dogajanja, da preveri, čemu letošnjo zimo v Avstriji ljudje umirajo pod snegom. Piše: Marko Radmilovič
Čas je za prvo letošnjo, brez dvoma škodoželjno, najverjetneje celo napačno analizo. Piše Marko Radmilovič.
Marko Radmilovič tokrat o še eni božično-novoletni temi, vredni globlje obdelave, o odpovedanem koncertu v Mariboru
Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič
Nadaljujemo z veselimi decembrskimi temami. Današnja tema je obdarovanje. Natančneje, obdarovanje naših vojakov.
Namesto analize pritlehnosti, packarij in vseh vrst umazanij se bomo v preostalih oddajah do zamenjave koledarja ukvarjali izključno z božično-novoletnimi temami in tako poskušali v temne popoldneve dostaviti nekaj dodatne svetlobe. Piše: Marko Radmilovič
Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič
Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite
Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.
Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.
V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?
Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.
V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.
Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.
V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič
Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.
Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.
Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.
Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko
Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.
Neveljaven email naslov