Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.
Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena
Z današnjo temo bi povprečen borznik, bankir ali finančni analitik opravil v nekaj sekundah. Pri nas smo bolj počasne pameti, zato bomo potrebovali nekaj več; zaradi pomanjkanja monetarnega znanja pa si bomo pomagali z otroško naivnostjo. Vedno deluje.
Če ne drugega, nam je koronavirus pokazal, kako zelo enostavna je naša civilizacija. Dolga desetletja smo mislili, da je zapletena. Da so različne kulture, običaji, zgodovinske okoliščine, tradicije, celo religije in podnebne razmere dovolj močan razlog, da je civilizacija kompleksna, težko razumljiva in še težje razložljiva gmota – do bistva razkrita le največjim umom. Pa smo v nekaj dneh ugotovili, da ni tako. Naša civilizacija je enostavna kot vojaški pasulj. To nas je naučil koronavirus.
Vlade po planetu so se na nevarnost odzvale enoglasno. Ostanite doma in dobili boste denar! Zahodna civilizacija čemi po domovih, vlade pa nas zasipavajo z denarjem. Vsa kompleksnost in raznovrstnost zahodnega človeka se je zgubila nekje na poti med kavčem in bančnim računom.
Naša civilizacija je enostavna kot vojaški pasulj. To nas je naučil koronavirus.
Kajti pod kožo smo vsi podobno krvavi, in ob zdravju, zaradi katerega smo doma, nas skrbi le še, ali bomo imeli dovolj denarja. V začetni fazi epidemije menimo, da sta za preživetje potrebna le zdravje in denar; v končni fazi epidemije bomo ugotovili, da je za preživetje potrebno le zdravje. Do takrat pa smo veseli, da je Božiček prišel že marca.
Vedno deluje.
In zdaj k bistvenemu vprašanju, ki se ga sprašujemo z otroško naivnostjo: “Od kot so prišle vse te milijarde?” Vemo, da na skrajnem severu izdelujejo igrače in nogavice in lažjo literaturo, ampak milijarde?! V Slovenijo je Božiček prinesel le ušive tri milijarde, ampak saj smo majhni, pregovorno skromni in neznatni. Ostale države pa se z milijardami obmetavajo do te mere, da so večerna poročila postala podobna loterijskim žrebanjem, na katerih vsi zadenejo.
“Kupite srečke, vsaka zadene,” odmeva bojni klic gasilskih veselic na praporih nove vrste ekonomske politike.
V začetni fazi epidemije menimo, da sta za preživetje potrebna le zdravje in denar; v končni fazi epidemije bomo ugotovili, da je za preživetje potrebno le zdravje.
Torej – kje so se do zdaj skrivale vse te milijarde? Kajti še pomnimo tovariši: če je pred epidemijo kakšen sindikat za svoje članstvo zahteval nekaj višjo plačo, je vlada praviloma zajamrala, da denarja ni. In enako so jamrale vlade vseh zahodnih držav… Gospa Merkel je ne tako dolgo nazaj trdila, da moramo biti vzdržni in porabiti le toliko, kolikor pridelamo … Danes pa milijarde na Nemčijo padajo nežno kot zgodnjespomladanski sneg. Pa Američani z vsemi njihovimi trilijoni, pa Francozi in Britanci … In celo komunistični Kitajci!
Razumni se tako vpraša: “Kje pa so jih imeli do zdaj?” Ne v prenesenem finančno metafizičnem svetu, ampak konkretno … Kje jih hranijo, da jih dolga desetletja vzdržnosti ni, potem pa nenadoma so? Ob predpostavki seveda, da govorimo od dejanskem denarju. Ne o nekem namišljenem, digitalnem denarju, ki je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni.
In če smo že pri tem: gotovo ste opazili neverjetne podobnosti med kriptovalutami in koronavirusom! Najbolj v nebo vpijoča podobnost je dejstvo, da sta na človeka preskočila prvi iz računalnika, drugi z živali, potem pa sta se med človeško populacijo nenadzorovano širila; ko se je ta prekužila, sta se tako kriptovaluta kot koronavirus izpraznila.
Gotovo ste opazili neverjetne podobnosti med kriptovalutami in koronavirusom! Najbolj v nebo vpijoča podobnost je dejstvo, da sta na človeka preskočila prvi iz računalnika, drugi z živali, potem pa sta se med človeško populacijo nenadzorovano širila; ko se je ta prekužila, sta se tako kriptovaluta kot koronavirus izpraznila.
Z omejenim monetarnim znanjem in z otroško naivnostjo si poskusimo razložiti, od kod vladam milijarde. Lahko jih natisnejo, ampak po teoriji nato poskoči inflacija. Lahko si jih sposodijo, ampak tudi posojilodajalec jih mora nekje imeti. In še pomembnejše: sčasoma jih bo zahteval nazaj! Tako nam vlade ta trenutek nič ne dajejo, ampak nam le posojajo.
In še naprej, vsaj v primeru slovenske vlade: “Čemu si ne sposodi treh milijard pri domačih bankah, ki smo jih pred kratkim dokapitalizirali za pet milijard?” Hočemo povedati, da smo med krpanjem bančne luknje domačim bankam dali pet milijard, in če jih zdaj nazaj zahtevamo tri, bankam še zmeraj ostaneta dve naši milijardi.
Kar bi radi povedali, je razmeroma preprosto. Vlade s paketi pomoči, z vzpodbudami, s socialo in z vsemi temi dobrotniškimi ukrepi, vrednimi samega dobrega moža iz Negove, dajejo vtis, kot da so tukaj za nas. Da nam krijejo hrbet. Ampak resnici na ljubo ga krijejo kapitalistom. Ki se jim prvič zaradi korone v zadnjih sto letih tresejo hlače. Kar je videti kot naš denar, je pravzaprav – kdo ve kolikič že – njihov denar, ki ga bomo morali zaslužiti nekoč v prihodnosti. Zapleten superkorona zakon, kompleksen do te mere, da je potreboval oster um samega Mateja Lahovnika, na slovenskem podeželju razložijo veliko bolj preprosto: “Okoli riti v varžet.” Tako se med sleherniki reče mezdi, ki jo dobimo po nepotrebno dolgi poti.
Vlade s paketi pomoči, z vzpodbudami, s socialo in z vsemi temi dobrotniškimi ukrepi, vrednimi samega dobrega moža iz Negove, dajejo vtis, kot da so tukaj za nas. Da nam krijejo hrbet. Ampak resnici na ljubo ga krijejo kapitalistom. Ki se jim prvič zaradi korone v zadnjih sto letih tresejo hlače.
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.
Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena
Z današnjo temo bi povprečen borznik, bankir ali finančni analitik opravil v nekaj sekundah. Pri nas smo bolj počasne pameti, zato bomo potrebovali nekaj več; zaradi pomanjkanja monetarnega znanja pa si bomo pomagali z otroško naivnostjo. Vedno deluje.
Če ne drugega, nam je koronavirus pokazal, kako zelo enostavna je naša civilizacija. Dolga desetletja smo mislili, da je zapletena. Da so različne kulture, običaji, zgodovinske okoliščine, tradicije, celo religije in podnebne razmere dovolj močan razlog, da je civilizacija kompleksna, težko razumljiva in še težje razložljiva gmota – do bistva razkrita le največjim umom. Pa smo v nekaj dneh ugotovili, da ni tako. Naša civilizacija je enostavna kot vojaški pasulj. To nas je naučil koronavirus.
Vlade po planetu so se na nevarnost odzvale enoglasno. Ostanite doma in dobili boste denar! Zahodna civilizacija čemi po domovih, vlade pa nas zasipavajo z denarjem. Vsa kompleksnost in raznovrstnost zahodnega človeka se je zgubila nekje na poti med kavčem in bančnim računom.
Naša civilizacija je enostavna kot vojaški pasulj. To nas je naučil koronavirus.
Kajti pod kožo smo vsi podobno krvavi, in ob zdravju, zaradi katerega smo doma, nas skrbi le še, ali bomo imeli dovolj denarja. V začetni fazi epidemije menimo, da sta za preživetje potrebna le zdravje in denar; v končni fazi epidemije bomo ugotovili, da je za preživetje potrebno le zdravje. Do takrat pa smo veseli, da je Božiček prišel že marca.
Vedno deluje.
In zdaj k bistvenemu vprašanju, ki se ga sprašujemo z otroško naivnostjo: “Od kot so prišle vse te milijarde?” Vemo, da na skrajnem severu izdelujejo igrače in nogavice in lažjo literaturo, ampak milijarde?! V Slovenijo je Božiček prinesel le ušive tri milijarde, ampak saj smo majhni, pregovorno skromni in neznatni. Ostale države pa se z milijardami obmetavajo do te mere, da so večerna poročila postala podobna loterijskim žrebanjem, na katerih vsi zadenejo.
“Kupite srečke, vsaka zadene,” odmeva bojni klic gasilskih veselic na praporih nove vrste ekonomske politike.
V začetni fazi epidemije menimo, da sta za preživetje potrebna le zdravje in denar; v končni fazi epidemije bomo ugotovili, da je za preživetje potrebno le zdravje.
Torej – kje so se do zdaj skrivale vse te milijarde? Kajti še pomnimo tovariši: če je pred epidemijo kakšen sindikat za svoje članstvo zahteval nekaj višjo plačo, je vlada praviloma zajamrala, da denarja ni. In enako so jamrale vlade vseh zahodnih držav… Gospa Merkel je ne tako dolgo nazaj trdila, da moramo biti vzdržni in porabiti le toliko, kolikor pridelamo … Danes pa milijarde na Nemčijo padajo nežno kot zgodnjespomladanski sneg. Pa Američani z vsemi njihovimi trilijoni, pa Francozi in Britanci … In celo komunistični Kitajci!
Razumni se tako vpraša: “Kje pa so jih imeli do zdaj?” Ne v prenesenem finančno metafizičnem svetu, ampak konkretno … Kje jih hranijo, da jih dolga desetletja vzdržnosti ni, potem pa nenadoma so? Ob predpostavki seveda, da govorimo od dejanskem denarju. Ne o nekem namišljenem, digitalnem denarju, ki je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni.
In če smo že pri tem: gotovo ste opazili neverjetne podobnosti med kriptovalutami in koronavirusom! Najbolj v nebo vpijoča podobnost je dejstvo, da sta na človeka preskočila prvi iz računalnika, drugi z živali, potem pa sta se med človeško populacijo nenadzorovano širila; ko se je ta prekužila, sta se tako kriptovaluta kot koronavirus izpraznila.
Gotovo ste opazili neverjetne podobnosti med kriptovalutami in koronavirusom! Najbolj v nebo vpijoča podobnost je dejstvo, da sta na človeka preskočila prvi iz računalnika, drugi z živali, potem pa sta se med človeško populacijo nenadzorovano širila; ko se je ta prekužila, sta se tako kriptovaluta kot koronavirus izpraznila.
Z omejenim monetarnim znanjem in z otroško naivnostjo si poskusimo razložiti, od kod vladam milijarde. Lahko jih natisnejo, ampak po teoriji nato poskoči inflacija. Lahko si jih sposodijo, ampak tudi posojilodajalec jih mora nekje imeti. In še pomembnejše: sčasoma jih bo zahteval nazaj! Tako nam vlade ta trenutek nič ne dajejo, ampak nam le posojajo.
In še naprej, vsaj v primeru slovenske vlade: “Čemu si ne sposodi treh milijard pri domačih bankah, ki smo jih pred kratkim dokapitalizirali za pet milijard?” Hočemo povedati, da smo med krpanjem bančne luknje domačim bankam dali pet milijard, in če jih zdaj nazaj zahtevamo tri, bankam še zmeraj ostaneta dve naši milijardi.
Kar bi radi povedali, je razmeroma preprosto. Vlade s paketi pomoči, z vzpodbudami, s socialo in z vsemi temi dobrotniškimi ukrepi, vrednimi samega dobrega moža iz Negove, dajejo vtis, kot da so tukaj za nas. Da nam krijejo hrbet. Ampak resnici na ljubo ga krijejo kapitalistom. Ki se jim prvič zaradi korone v zadnjih sto letih tresejo hlače. Kar je videti kot naš denar, je pravzaprav – kdo ve kolikič že – njihov denar, ki ga bomo morali zaslužiti nekoč v prihodnosti. Zapleten superkorona zakon, kompleksen do te mere, da je potreboval oster um samega Mateja Lahovnika, na slovenskem podeželju razložijo veliko bolj preprosto: “Okoli riti v varžet.” Tako se med sleherniki reče mezdi, ki jo dobimo po nepotrebno dolgi poti.
Vlade s paketi pomoči, z vzpodbudami, s socialo in z vsemi temi dobrotniškimi ukrepi, vrednimi samega dobrega moža iz Negove, dajejo vtis, kot da so tukaj za nas. Da nam krijejo hrbet. Ampak resnici na ljubo ga krijejo kapitalistom. Ki se jim prvič zaradi korone v zadnjih sto letih tresejo hlače.
Tokrat pa nekaj o piranskih ribičih. Če bomo že šli v ljuti boj zanje, jih je treba bolje spoznati!
Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem
Nalezljive bolezni so hudič; ob ležanju v postelji in slabem počutju pa prinašajo še neslutene premike v samem jedru družbe
Zasebnost je pravica in hkrati tudi odgovornost vsakega izmed nas. Če se človek do zasebnosti ne obnaša vsaj približno odgovorno, je jokcanje ob tem, da je kršena, smešno ... Seveda vse ob predpostavki, da je ob sedemdesetodstotni udeležbi prebivalstva na socialnih omrežjih izraz "javna oseba" zastarel in nepotreben.
Kripto valute so denar. Nič hudega, če ne poznate nikogar, ki bi kaj plačal z njimi – formalno so bitcoin in bratranci denar
Je možno, da bi skoraj leto in četrt poslanec Anže Logar le bral in bral in bral, pa čeprav smo ga videvali v parlamentu, na zasedanjih komisije in končno celo v Bruslju?
Če hočemo problem javnega financiranja zasebnega šolstva pravilno razumeti, ga moramo razbiti. Razbiti v prafaktorje, kot bi se izrazili s subatomsko fiziko v javni rabi
Najprej je bila reklama o kokoši in njenih zdravih jajcih, iz katerih se je nato izlegel medij.
Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni
Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.
Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano
Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.
Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.
Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.
Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?
Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.
Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".
Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.
Neveljaven email naslov