Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

420 po slovensko

21.04.2020

Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.

Sproščevalni ukrep, ki nas zanima danes, je dovoljenje za potovanja izven občine stalnega prebivanja z namenom obiska vikenda in s tem obiskom povezanih nujnih pomladanskih del

Naključje ali pa vendarle ne … Enega večjih praznikov na planetu, ki se po angleško imenuje ‘Four Twenty’, smo v ponedeljek pričakali sproščeni. Sproščeni ne sicer izključno zaradi ukrepov in po navodilih slovenske vlade, pa vendar …
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval …
Ob tem se vedno najdejo nezadovoljneži, ki bi sproščali nekaj prej in nekaj pozneje, ob tem pa tudi verjamemo, da so v ideološko nesproščeni vladi pogledi na sproščanje zelo različni. Menda so zato dovolili jogo na prostem kot izjemno sproščujočo dejavnost, in golf kot izredno nesproščeno dejavnost; tako lahko vlada z enim ukrepom zajame ves del sproščevalnega spektra.

Vendar v naši skromni redakciji kličemo: “Hura!” Ni pomembno, kdo, in ni pomembno, kako, le da so se sproščanja začela. Čeprav ni neke večje logike v tem, da odpiramo tovarne, knjižnice pa so še naprej zaprte. Hočemo povedati, da ostaja misterij, čemu je nekaj deset ljudi v knjižnici večje epidemiološko tveganje kot tisoč ljudi v tovarni … in ali je baratanje s kovinskim polizdelkom resnično varnejše od listanja knjige. Ampak kot rečeno, o tem bodo presodili strokovnjaki oziroma celo ustavno sodišče.

Sproščevalni ukrep, ki nas zanima danes, pa ne govori o nas le kot o vzornih karantencih, temveč priča o nas kot o narodu nasploh. Gre pa za dovoljenje za potovanja izven občine stalnega prebivanja z namenom obiska vikenda in s tem obiskom povezanih nujnih pomladanskih del.
Torej; čemu je ta ukrep tako zelo usoden za slovensko spopadanje z epidemijo? V bistvu je slovenska vlada povedala državljanom, da lahko od zdaj sproščeno in brez omejitev tacajo po državi. Čeprav se sliši ukrep še vedno vsaj malo restriktiven, nas v resnici povsem osvobaja nadležne karantene. Če lahko potujejo lastniki vikendov izven občine, pomeni, da lahko gremo vsi Slovenci kadarkoli kamorkoli. Zadeva je namreč ta, da ima vsak Slovenec vikend – stanovanje, nepremičnino, skedenj, uto, kozolec ali garažo, ki je praviloma nameščena zunaj občine prebivanja in je praviloma potrebna spomladanske pozornosti lastnika. Epidemiološka aritmetika za ukrepom je preprosta: dva milijona Slovencev ima v lasti šest milijonov nepremičnin in če odštejemo dojenčke in starostnike ter odmislimo nepremičnine, ki so komaj kaj več kot nadstreški, in vsem državljanom pripišemo stalno prebivališče, še vedno ostane dva milijona nepremičnin, ki so namenjene – recimo v duhu časa – za rekreacijo.

Obsedenost Slovencev z vikendi, počitniškimi stanovanji, zidanicami, brunaricami, opustelimi kmetijami, počitniškimi prikolicami, vrtnimi lopami in vrtički kar tako je dobro vidna šele zadnje desetletje … S tem, ko so postali letalniki s kamero cenovno dostopni, lahko na spletu s ptičje perspektive občudujemo pastoralno pokrajino tega neverjetnega koščka sveta – po katerem so kot mahni drekci-pekci posejane sedemdesetkvadratne nepremičnine slovenske nirvane.

Večina teh nepremičnin, načrtovanih kot dvodnevno pribežališče iz betonske džungle naših velemest, se pred lastnikovo upokojitvijo nadgradi v novo formo, imenovano ‘bivalni vikend’, s čimer stanovanje ostane mladim, ki ga ali oddajajo turistom ali študentom.

Druga alineja sproščanja odhoda na vikende pa govori o nujnih spomladanskih delih, ki naj se tam opravijo. Pri najboljši volji se razmišljujoči ne more domisliti, kaj bi lahko bilo na vikendu tako nujnega, da ne bi moglo počakati še kakšen dan. A to smo le mi …
Pred desetletji je bila radijska reklama za eno tehničnih trgovin, ki je v dveh stavkih povzela vikendaško kulturo. Žena v soboto zgodaj zjutraj zbudi moža, ker morata v železnino: “Sobota je, greva na vikend. Morava fejst delati!”
In ko se združita ljubezen do brkljanja okoli hiše z ljubeznijo do vikenda na samem vikendu – imamo pogoje za popolni vihar, ki je tako zelo očitno premaknil tudi epidemiološko striktno oblast.

Ukrep pa ne bo le enosmeren. Ne le, da bo tistim iz stalnih prebivališč omogočil odhod na vikend, tudi tistim z vikendov bo omogočil vrnitev na stalno prebivališče. Kajti kot je vedel povedati že gospod Boccaccio, je ob pandemiji prvi refleks premožne gospode odhod na vikend. Stanovanja, bloki in mesta se znajo spremeniti v smrtonosne kletke, vikend pa, če ne drugega, je praviloma v naravi. Ob tem pa lahko vikendašem njihova investicija končno vrne vse za nazaj.

 


Zapisi iz močvirja

754 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

420 po slovensko

21.04.2020

Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.

Sproščevalni ukrep, ki nas zanima danes, je dovoljenje za potovanja izven občine stalnega prebivanja z namenom obiska vikenda in s tem obiskom povezanih nujnih pomladanskih del

Naključje ali pa vendarle ne … Enega večjih praznikov na planetu, ki se po angleško imenuje ‘Four Twenty’, smo v ponedeljek pričakali sproščeni. Sproščeni ne sicer izključno zaradi ukrepov in po navodilih slovenske vlade, pa vendar …
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval …
Ob tem se vedno najdejo nezadovoljneži, ki bi sproščali nekaj prej in nekaj pozneje, ob tem pa tudi verjamemo, da so v ideološko nesproščeni vladi pogledi na sproščanje zelo različni. Menda so zato dovolili jogo na prostem kot izjemno sproščujočo dejavnost, in golf kot izredno nesproščeno dejavnost; tako lahko vlada z enim ukrepom zajame ves del sproščevalnega spektra.

Vendar v naši skromni redakciji kličemo: “Hura!” Ni pomembno, kdo, in ni pomembno, kako, le da so se sproščanja začela. Čeprav ni neke večje logike v tem, da odpiramo tovarne, knjižnice pa so še naprej zaprte. Hočemo povedati, da ostaja misterij, čemu je nekaj deset ljudi v knjižnici večje epidemiološko tveganje kot tisoč ljudi v tovarni … in ali je baratanje s kovinskim polizdelkom resnično varnejše od listanja knjige. Ampak kot rečeno, o tem bodo presodili strokovnjaki oziroma celo ustavno sodišče.

Sproščevalni ukrep, ki nas zanima danes, pa ne govori o nas le kot o vzornih karantencih, temveč priča o nas kot o narodu nasploh. Gre pa za dovoljenje za potovanja izven občine stalnega prebivanja z namenom obiska vikenda in s tem obiskom povezanih nujnih pomladanskih del.
Torej; čemu je ta ukrep tako zelo usoden za slovensko spopadanje z epidemijo? V bistvu je slovenska vlada povedala državljanom, da lahko od zdaj sproščeno in brez omejitev tacajo po državi. Čeprav se sliši ukrep še vedno vsaj malo restriktiven, nas v resnici povsem osvobaja nadležne karantene. Če lahko potujejo lastniki vikendov izven občine, pomeni, da lahko gremo vsi Slovenci kadarkoli kamorkoli. Zadeva je namreč ta, da ima vsak Slovenec vikend – stanovanje, nepremičnino, skedenj, uto, kozolec ali garažo, ki je praviloma nameščena zunaj občine prebivanja in je praviloma potrebna spomladanske pozornosti lastnika. Epidemiološka aritmetika za ukrepom je preprosta: dva milijona Slovencev ima v lasti šest milijonov nepremičnin in če odštejemo dojenčke in starostnike ter odmislimo nepremičnine, ki so komaj kaj več kot nadstreški, in vsem državljanom pripišemo stalno prebivališče, še vedno ostane dva milijona nepremičnin, ki so namenjene – recimo v duhu časa – za rekreacijo.

Obsedenost Slovencev z vikendi, počitniškimi stanovanji, zidanicami, brunaricami, opustelimi kmetijami, počitniškimi prikolicami, vrtnimi lopami in vrtički kar tako je dobro vidna šele zadnje desetletje … S tem, ko so postali letalniki s kamero cenovno dostopni, lahko na spletu s ptičje perspektive občudujemo pastoralno pokrajino tega neverjetnega koščka sveta – po katerem so kot mahni drekci-pekci posejane sedemdesetkvadratne nepremičnine slovenske nirvane.

Večina teh nepremičnin, načrtovanih kot dvodnevno pribežališče iz betonske džungle naših velemest, se pred lastnikovo upokojitvijo nadgradi v novo formo, imenovano ‘bivalni vikend’, s čimer stanovanje ostane mladim, ki ga ali oddajajo turistom ali študentom.

Druga alineja sproščanja odhoda na vikende pa govori o nujnih spomladanskih delih, ki naj se tam opravijo. Pri najboljši volji se razmišljujoči ne more domisliti, kaj bi lahko bilo na vikendu tako nujnega, da ne bi moglo počakati še kakšen dan. A to smo le mi …
Pred desetletji je bila radijska reklama za eno tehničnih trgovin, ki je v dveh stavkih povzela vikendaško kulturo. Žena v soboto zgodaj zjutraj zbudi moža, ker morata v železnino: “Sobota je, greva na vikend. Morava fejst delati!”
In ko se združita ljubezen do brkljanja okoli hiše z ljubeznijo do vikenda na samem vikendu – imamo pogoje za popolni vihar, ki je tako zelo očitno premaknil tudi epidemiološko striktno oblast.

Ukrep pa ne bo le enosmeren. Ne le, da bo tistim iz stalnih prebivališč omogočil odhod na vikend, tudi tistim z vikendov bo omogočil vrnitev na stalno prebivališče. Kajti kot je vedel povedati že gospod Boccaccio, je ob pandemiji prvi refleks premožne gospode odhod na vikend. Stanovanja, bloki in mesta se znajo spremeniti v smrtonosne kletke, vikend pa, če ne drugega, je praviloma v naravi. Ob tem pa lahko vikendašem njihova investicija končno vrne vse za nazaj.

 


15.05.2018

Viljem drugič

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.05.2018

Rokovalci

Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.


24.04.2018

Spomeniško varstvo

Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo


17.04.2018

Pametna vas

Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj


10.04.2018

Levičarji in desničarji

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


03.04.2018

Lov na diplomate

Kot vsaka zgodba v mednarodni politiki zadnja leta, se je tudi izganjanje spremenilo v burlesko


27.03.2018

Pol kile osebnih podatkov, prosim

Če redki začudeno opazujemo razčlovečenje, ki se dogaja na Facebooku, je hkrati varovanje intime še zadnji most, ki nas povezuje s človeškim bistvom


27.03.2018

Tatjana Rojc, poslanka v novem italijanskem parlamentu

V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je.


20.03.2018

Zlatko nacionale

Da te Zlatko nadere ali užali, niti ni neka redkost … zato se žrtve počasi že organizirajo v kampanji »Ključnik #Me too!«


15.03.2018

O pobijanju muh

Izrek "dve muhi na en mah" se zdi pri včerajšnjem odstopu celo nekoliko konservativen. Miro Cerar je včeraj pobil toliko mrčesa, kot mu ga ni uspelo v celotnem mandatu in resnično vprašanje, ki se zastavlja, je: "Kaj zdaj?"


13.03.2018

Maketa drugega tira

Kako lahko državljani zaupamo, da bo vladi uspelo zgraditi drugi tir v merilu 1 : 1, če ga ni sposobna izrezbariti v merilu 1:5000?


06.03.2018

Prsi in zadnjice

O enakopravnosti, izključenosti in ogroženosti nežnejšega spola


27.02.2018

Negativna ocena slovenskih oboroženih sil

Kaj mislite, kakšno oceno bi dobili partizani, če bi jih ocenjeval Nato?


20.02.2018

Igre na olimpijadi

Spolitizirane igre, ki so daleč od recimo otroškega navdušenja Sarajeva ali globoke povezanost človeka in narave v Lillehammerju, imajo kar nekaj presežkov … Žal je tistih trivialnih nekajkrat več kot resnično izjemnih olimpijskih zgodb. In med njimi najbolj bega zgodba o ruskem tekmovalcu v curlingu.


13.02.2018

Deskarji stavkovnega vala

Danes pa nekaj o teoriji in praksi stavkovnega vala. Če hočemo plimovanje dobro razumeti, ga je treba izsušiti do samih molekul vode. Šele z otroško nedolžnostjo nam uspe uvideti bistvo prekinitev dela.


06.02.2018

Piranski Rio Mare

Tokrat pa nekaj o piranskih ribičih. Če bomo že šli v ljuti boj zanje, jih je treba bolje spoznati!


23.01.2018

Seznam društev, ki financirajo terorizem

Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?


16.01.2018

Neodločeno po krivici

Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem


09.01.2018

Dosti tekočine in vitamina C

Nalezljive bolezni so hudič; ob ležanju v postelji in slabem počutju pa prinašajo še neslutene premike v samem jedru družbe


26.12.2017

Javnost javnih oseb

Zasebnost je pravica in hkrati tudi odgovornost vsakega izmed nas. Če se človek do zasebnosti ne obnaša vsaj približno odgovorno, je jokcanje ob tem, da je kršena, smešno ... Seveda vse ob predpostavki, da je ob sedemdesetodstotni udeležbi prebivalstva na socialnih omrežjih izraz "javna oseba" zastarel in nepotreben.


Stran 15 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov