Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

420 po slovensko

21.04.2020

Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.

Sproščevalni ukrep, ki nas zanima danes, je dovoljenje za potovanja izven občine stalnega prebivanja z namenom obiska vikenda in s tem obiskom povezanih nujnih pomladanskih del

Naključje ali pa vendarle ne … Enega večjih praznikov na planetu, ki se po angleško imenuje ‘Four Twenty’, smo v ponedeljek pričakali sproščeni. Sproščeni ne sicer izključno zaradi ukrepov in po navodilih slovenske vlade, pa vendar …
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval …
Ob tem se vedno najdejo nezadovoljneži, ki bi sproščali nekaj prej in nekaj pozneje, ob tem pa tudi verjamemo, da so v ideološko nesproščeni vladi pogledi na sproščanje zelo različni. Menda so zato dovolili jogo na prostem kot izjemno sproščujočo dejavnost, in golf kot izredno nesproščeno dejavnost; tako lahko vlada z enim ukrepom zajame ves del sproščevalnega spektra.

Vendar v naši skromni redakciji kličemo: “Hura!” Ni pomembno, kdo, in ni pomembno, kako, le da so se sproščanja začela. Čeprav ni neke večje logike v tem, da odpiramo tovarne, knjižnice pa so še naprej zaprte. Hočemo povedati, da ostaja misterij, čemu je nekaj deset ljudi v knjižnici večje epidemiološko tveganje kot tisoč ljudi v tovarni … in ali je baratanje s kovinskim polizdelkom resnično varnejše od listanja knjige. Ampak kot rečeno, o tem bodo presodili strokovnjaki oziroma celo ustavno sodišče.

Sproščevalni ukrep, ki nas zanima danes, pa ne govori o nas le kot o vzornih karantencih, temveč priča o nas kot o narodu nasploh. Gre pa za dovoljenje za potovanja izven občine stalnega prebivanja z namenom obiska vikenda in s tem obiskom povezanih nujnih pomladanskih del.
Torej; čemu je ta ukrep tako zelo usoden za slovensko spopadanje z epidemijo? V bistvu je slovenska vlada povedala državljanom, da lahko od zdaj sproščeno in brez omejitev tacajo po državi. Čeprav se sliši ukrep še vedno vsaj malo restriktiven, nas v resnici povsem osvobaja nadležne karantene. Če lahko potujejo lastniki vikendov izven občine, pomeni, da lahko gremo vsi Slovenci kadarkoli kamorkoli. Zadeva je namreč ta, da ima vsak Slovenec vikend – stanovanje, nepremičnino, skedenj, uto, kozolec ali garažo, ki je praviloma nameščena zunaj občine prebivanja in je praviloma potrebna spomladanske pozornosti lastnika. Epidemiološka aritmetika za ukrepom je preprosta: dva milijona Slovencev ima v lasti šest milijonov nepremičnin in če odštejemo dojenčke in starostnike ter odmislimo nepremičnine, ki so komaj kaj več kot nadstreški, in vsem državljanom pripišemo stalno prebivališče, še vedno ostane dva milijona nepremičnin, ki so namenjene – recimo v duhu časa – za rekreacijo.

Obsedenost Slovencev z vikendi, počitniškimi stanovanji, zidanicami, brunaricami, opustelimi kmetijami, počitniškimi prikolicami, vrtnimi lopami in vrtički kar tako je dobro vidna šele zadnje desetletje … S tem, ko so postali letalniki s kamero cenovno dostopni, lahko na spletu s ptičje perspektive občudujemo pastoralno pokrajino tega neverjetnega koščka sveta – po katerem so kot mahni drekci-pekci posejane sedemdesetkvadratne nepremičnine slovenske nirvane.

Večina teh nepremičnin, načrtovanih kot dvodnevno pribežališče iz betonske džungle naših velemest, se pred lastnikovo upokojitvijo nadgradi v novo formo, imenovano ‘bivalni vikend’, s čimer stanovanje ostane mladim, ki ga ali oddajajo turistom ali študentom.

Druga alineja sproščanja odhoda na vikende pa govori o nujnih spomladanskih delih, ki naj se tam opravijo. Pri najboljši volji se razmišljujoči ne more domisliti, kaj bi lahko bilo na vikendu tako nujnega, da ne bi moglo počakati še kakšen dan. A to smo le mi …
Pred desetletji je bila radijska reklama za eno tehničnih trgovin, ki je v dveh stavkih povzela vikendaško kulturo. Žena v soboto zgodaj zjutraj zbudi moža, ker morata v železnino: “Sobota je, greva na vikend. Morava fejst delati!”
In ko se združita ljubezen do brkljanja okoli hiše z ljubeznijo do vikenda na samem vikendu – imamo pogoje za popolni vihar, ki je tako zelo očitno premaknil tudi epidemiološko striktno oblast.

Ukrep pa ne bo le enosmeren. Ne le, da bo tistim iz stalnih prebivališč omogočil odhod na vikend, tudi tistim z vikendov bo omogočil vrnitev na stalno prebivališče. Kajti kot je vedel povedati že gospod Boccaccio, je ob pandemiji prvi refleks premožne gospode odhod na vikend. Stanovanja, bloki in mesta se znajo spremeniti v smrtonosne kletke, vikend pa, če ne drugega, je praviloma v naravi. Ob tem pa lahko vikendašem njihova investicija končno vrne vse za nazaj.

 


Zapisi iz močvirja

754 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

420 po slovensko

21.04.2020

Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.

Sproščevalni ukrep, ki nas zanima danes, je dovoljenje za potovanja izven občine stalnega prebivanja z namenom obiska vikenda in s tem obiskom povezanih nujnih pomladanskih del

Naključje ali pa vendarle ne … Enega večjih praznikov na planetu, ki se po angleško imenuje ‘Four Twenty’, smo v ponedeljek pričakali sproščeni. Sproščeni ne sicer izključno zaradi ukrepov in po navodilih slovenske vlade, pa vendar …
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval …
Ob tem se vedno najdejo nezadovoljneži, ki bi sproščali nekaj prej in nekaj pozneje, ob tem pa tudi verjamemo, da so v ideološko nesproščeni vladi pogledi na sproščanje zelo različni. Menda so zato dovolili jogo na prostem kot izjemno sproščujočo dejavnost, in golf kot izredno nesproščeno dejavnost; tako lahko vlada z enim ukrepom zajame ves del sproščevalnega spektra.

Vendar v naši skromni redakciji kličemo: “Hura!” Ni pomembno, kdo, in ni pomembno, kako, le da so se sproščanja začela. Čeprav ni neke večje logike v tem, da odpiramo tovarne, knjižnice pa so še naprej zaprte. Hočemo povedati, da ostaja misterij, čemu je nekaj deset ljudi v knjižnici večje epidemiološko tveganje kot tisoč ljudi v tovarni … in ali je baratanje s kovinskim polizdelkom resnično varnejše od listanja knjige. Ampak kot rečeno, o tem bodo presodili strokovnjaki oziroma celo ustavno sodišče.

Sproščevalni ukrep, ki nas zanima danes, pa ne govori o nas le kot o vzornih karantencih, temveč priča o nas kot o narodu nasploh. Gre pa za dovoljenje za potovanja izven občine stalnega prebivanja z namenom obiska vikenda in s tem obiskom povezanih nujnih pomladanskih del.
Torej; čemu je ta ukrep tako zelo usoden za slovensko spopadanje z epidemijo? V bistvu je slovenska vlada povedala državljanom, da lahko od zdaj sproščeno in brez omejitev tacajo po državi. Čeprav se sliši ukrep še vedno vsaj malo restriktiven, nas v resnici povsem osvobaja nadležne karantene. Če lahko potujejo lastniki vikendov izven občine, pomeni, da lahko gremo vsi Slovenci kadarkoli kamorkoli. Zadeva je namreč ta, da ima vsak Slovenec vikend – stanovanje, nepremičnino, skedenj, uto, kozolec ali garažo, ki je praviloma nameščena zunaj občine prebivanja in je praviloma potrebna spomladanske pozornosti lastnika. Epidemiološka aritmetika za ukrepom je preprosta: dva milijona Slovencev ima v lasti šest milijonov nepremičnin in če odštejemo dojenčke in starostnike ter odmislimo nepremičnine, ki so komaj kaj več kot nadstreški, in vsem državljanom pripišemo stalno prebivališče, še vedno ostane dva milijona nepremičnin, ki so namenjene – recimo v duhu časa – za rekreacijo.

Obsedenost Slovencev z vikendi, počitniškimi stanovanji, zidanicami, brunaricami, opustelimi kmetijami, počitniškimi prikolicami, vrtnimi lopami in vrtički kar tako je dobro vidna šele zadnje desetletje … S tem, ko so postali letalniki s kamero cenovno dostopni, lahko na spletu s ptičje perspektive občudujemo pastoralno pokrajino tega neverjetnega koščka sveta – po katerem so kot mahni drekci-pekci posejane sedemdesetkvadratne nepremičnine slovenske nirvane.

Večina teh nepremičnin, načrtovanih kot dvodnevno pribežališče iz betonske džungle naših velemest, se pred lastnikovo upokojitvijo nadgradi v novo formo, imenovano ‘bivalni vikend’, s čimer stanovanje ostane mladim, ki ga ali oddajajo turistom ali študentom.

Druga alineja sproščanja odhoda na vikende pa govori o nujnih spomladanskih delih, ki naj se tam opravijo. Pri najboljši volji se razmišljujoči ne more domisliti, kaj bi lahko bilo na vikendu tako nujnega, da ne bi moglo počakati še kakšen dan. A to smo le mi …
Pred desetletji je bila radijska reklama za eno tehničnih trgovin, ki je v dveh stavkih povzela vikendaško kulturo. Žena v soboto zgodaj zjutraj zbudi moža, ker morata v železnino: “Sobota je, greva na vikend. Morava fejst delati!”
In ko se združita ljubezen do brkljanja okoli hiše z ljubeznijo do vikenda na samem vikendu – imamo pogoje za popolni vihar, ki je tako zelo očitno premaknil tudi epidemiološko striktno oblast.

Ukrep pa ne bo le enosmeren. Ne le, da bo tistim iz stalnih prebivališč omogočil odhod na vikend, tudi tistim z vikendov bo omogočil vrnitev na stalno prebivališče. Kajti kot je vedel povedati že gospod Boccaccio, je ob pandemiji prvi refleks premožne gospode odhod na vikend. Stanovanja, bloki in mesta se znajo spremeniti v smrtonosne kletke, vikend pa, če ne drugega, je praviloma v naravi. Ob tem pa lahko vikendašem njihova investicija končno vrne vse za nazaj.

 


19.11.2019

Mafija za mafijo

Slovenci smo s tožbami, sodbami, sodišči in odvetniki obsedeni, zato bo ne glede na kakovost našega sodnega sistema vedno obstajal določen odstotek prebivalstva, ki bo po pravilu nezadovoljen z delom sodišča. Piše: Marko Radmilovič


12.11.2019

Butalci in most

Butalci so se počohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradi.


05.11.2019

Drage naše lidije

Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?


29.10.2019

Kreditiranje na obroke

Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


22.10.2019

M. T. vs. M. Š.

Iz močvirja zremo proti najnovejši vohunski aferi. In še pred začetkom: dobri dve desetletji, kar traja pričujoča oddaja, vsako sezono poročamo o najnovejši vohunski aferi. Tako da je neumestno, celo od kakovostne analitične oddaje, kot je naša, pričakovati izum tople vode. A najnovejša vohunska afera je vseeno edinstvena, ker se tokrat prvič pogovarjamo o imenih.


15.10.2019

El Clásico

Kaznovanje držav, ki kršijo osnovne človekove pravice, s pomočjo ignoriranja njihovega turizma, ni tako naivna in nesmiselna poteza.


08.10.2019

AirKreso

Danes iz močvirja Danes pa pogled navzgor, kjer si bomo za naslednjih nekaj minut s pticami delili nebo. Zlom Adrie je le še eden izmed kamenčkov na večno makadamski cesti slovenske prometne politike. Podoba je, kot da nič ne deluje in celo večni optimist Galileo bi izgubil upanje, da bi se v slovenskem prometu kaj premaknilo. Poglejmo: železnice so zanič, avtobusni promet je v razsulu, avtoceste zatrpane in kolesarskih poti ni. Edino, kar resnično deluje, edina panoga, ki se razvija in napreduje ter prinaša dobiček, je rečni promet. Ladjice na Ljubljanici so velikanski uspeh slovenskega javnega prometa in če bi hoteli slediti trendu, bi namesto drugega tira morali zgraditi rečni kanal Soča–Sava–Drava.


01.10.2019

Južno od Schengna

Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Hrvatje zatrjujejo, da je njihov vstop v shengen že dogovorjen, slovenska politika pa se bo odzvala politično. Tako javnost kot politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.


24.09.2019

Rdeča kapica

Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo. Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.


16.07.2019

“Last minute” za nič

Danes še zadnjič, preden se odprejo nebeška vrata dopusta. In prav o slednjem bo tekla beseda. Gabariti dopusta so znani. Etimološko pomeni dopust delati nič. Ali pa vsaj čim manj. Kar je dobrodošla sprememba od delavnega procesa, ko delamo mnogo. Ali celo preveč. Vendar novi časi, nove navade. Dopust se je v minulih desetletjih dramatično spremenil. Spremenil tako, da ga skoraj več ne prepoznamo. Povedano drugače; dopust je padel na glavo.


09.07.2019

Ministrstvo za tratenje časa in kopanje rude

Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje "Evropska soseska politika in širitvena pogajanja", je ob ministrstvu za "Raziskovanje rude in tratenje časa", ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.


02.07.2019

“Perković Marko in Pavelić Ante, vi niste muzikantje”

Zgodovina nam daje prav in bilo bi dobro, ko bi jo na upravnem sodišču poznali: ekstremne ideologije dvajsetega stoletja so se rodile, predvsem pa so uspevale na stadionu med slabim koncertom. Piše: Marko Radmilovič


25.06.2019

Nujna prometna

Naše najbolj priljubljeno praznično opravilo je stanje na avtocesti v avtomobilski koloni. Piše: Marko Radmilovič


18.06.2019

Plakatna afera v kraljestvu kamilic

Čeprav so se večino stvari fantje med seboj že zmenili na Twitterju, je mogoče čas, da situacijo pogledamo še v konvencionalnih medijih. V tistih, v katerih nam je kmalu za umreti, kot nam prerokujejo apologeti spletnega življenja. Raje kot oblikuje plakate slovenska politična desnica le še strelja v lastno koleno.


11.06.2019

V galaksiji, daleč, daleč vstran

Najboljše delovno mesto na planetu je menda čuvaj plaže na izgubljenem otoku s turkiznim morjem, kjer se vsak mesec zberejo kandidatke za modno revijo spodnjega perila. Drugo najboljše delovno mesto na planetu je evropski komisar. Seveda pa je posledično najslabše delovno mesto biti šef vseh teh komisarjev. Kot da si policaj na križišču v Babilonu. Glosa Marka Radmiloviča.


04.06.2019

Primoževo pleme

Na obupen in pretenciozen način poskušamo razložiti, čemu se je na tisoče Slovencev odpravilo v Italijo gledat Primoža Rogliča in Jana Polanca.


28.05.2019

Komunisti na Titovem trgu

Gorenje, našo diko in ponos, ki smo ga, kot kaže danes, slabo vodili in upravljali Slovenci, so prevzeli Kitajci. Po novoreku se jim pravi "strateški lastniki", kar se sliši nekoliko bolje kot samo "lastniki". Kako je s Kitajci, vemo: uspešno ultrakapitalistično gospodarstvo, ki je spojeno z uspešno ultrakomunistično oblastjo.


21.05.2019

Vozi, Miško

V Sloveniji imamo avtobusno džunglo; veliko število avtobusnih prevoznikov in majhno število avtobusnih potnikov. Povedano drugače; v zadnjih dveh desetletjih smo naredili le korak naprej od avtobusov, ki so imeli sprevodnike, od šoferjev, ki so imeli brke, in od avtobusnih sedežev, ki so imeli pepelnike.


14.05.2019

Naslednji ples volijo evroskeptiki

Evroskepticizem imamo na Slovenskem, hvala bogu, izdatno obdelan; kar nekaj člankov in diplomsko delo ali dve govorita o njem. A zdi se, da je o temi še vedno potrebnega nekaj zdravega razmisleka.


07.05.2019

Rezervirano za ošpice

Najlepši primer vsesplošnega nazadovanja družbe sta dve vroči debati, ki prežemata javnost. Tista o nevarnostih obveznega cepljenja otrok je med nami že nekaj let, ona o parkirnih mestih za invalide pa je čisto sveža.


Stran 12 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov