Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.
Sproščevalni ukrep, ki nas zanima danes, je dovoljenje za potovanja izven občine stalnega prebivanja z namenom obiska vikenda in s tem obiskom povezanih nujnih pomladanskih del
Naključje ali pa vendarle ne … Enega večjih praznikov na planetu, ki se po angleško imenuje ‘Four Twenty’, smo v ponedeljek pričakali sproščeni. Sproščeni ne sicer izključno zaradi ukrepov in po navodilih slovenske vlade, pa vendar …
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval …
Ob tem se vedno najdejo nezadovoljneži, ki bi sproščali nekaj prej in nekaj pozneje, ob tem pa tudi verjamemo, da so v ideološko nesproščeni vladi pogledi na sproščanje zelo različni. Menda so zato dovolili jogo na prostem kot izjemno sproščujočo dejavnost, in golf kot izredno nesproščeno dejavnost; tako lahko vlada z enim ukrepom zajame ves del sproščevalnega spektra.
Vendar v naši skromni redakciji kličemo: “Hura!” Ni pomembno, kdo, in ni pomembno, kako, le da so se sproščanja začela. Čeprav ni neke večje logike v tem, da odpiramo tovarne, knjižnice pa so še naprej zaprte. Hočemo povedati, da ostaja misterij, čemu je nekaj deset ljudi v knjižnici večje epidemiološko tveganje kot tisoč ljudi v tovarni … in ali je baratanje s kovinskim polizdelkom resnično varnejše od listanja knjige. Ampak kot rečeno, o tem bodo presodili strokovnjaki oziroma celo ustavno sodišče.
Sproščevalni ukrep, ki nas zanima danes, pa ne govori o nas le kot o vzornih karantencih, temveč priča o nas kot o narodu nasploh. Gre pa za dovoljenje za potovanja izven občine stalnega prebivanja z namenom obiska vikenda in s tem obiskom povezanih nujnih pomladanskih del.
Torej; čemu je ta ukrep tako zelo usoden za slovensko spopadanje z epidemijo? V bistvu je slovenska vlada povedala državljanom, da lahko od zdaj sproščeno in brez omejitev tacajo po državi. Čeprav se sliši ukrep še vedno vsaj malo restriktiven, nas v resnici povsem osvobaja nadležne karantene. Če lahko potujejo lastniki vikendov izven občine, pomeni, da lahko gremo vsi Slovenci kadarkoli kamorkoli. Zadeva je namreč ta, da ima vsak Slovenec vikend – stanovanje, nepremičnino, skedenj, uto, kozolec ali garažo, ki je praviloma nameščena zunaj občine prebivanja in je praviloma potrebna spomladanske pozornosti lastnika. Epidemiološka aritmetika za ukrepom je preprosta: dva milijona Slovencev ima v lasti šest milijonov nepremičnin in če odštejemo dojenčke in starostnike ter odmislimo nepremičnine, ki so komaj kaj več kot nadstreški, in vsem državljanom pripišemo stalno prebivališče, še vedno ostane dva milijona nepremičnin, ki so namenjene – recimo v duhu časa – za rekreacijo.
Obsedenost Slovencev z vikendi, počitniškimi stanovanji, zidanicami, brunaricami, opustelimi kmetijami, počitniškimi prikolicami, vrtnimi lopami in vrtički kar tako je dobro vidna šele zadnje desetletje … S tem, ko so postali letalniki s kamero cenovno dostopni, lahko na spletu s ptičje perspektive občudujemo pastoralno pokrajino tega neverjetnega koščka sveta – po katerem so kot mahni drekci-pekci posejane sedemdesetkvadratne nepremičnine slovenske nirvane.
Večina teh nepremičnin, načrtovanih kot dvodnevno pribežališče iz betonske džungle naših velemest, se pred lastnikovo upokojitvijo nadgradi v novo formo, imenovano ‘bivalni vikend’, s čimer stanovanje ostane mladim, ki ga ali oddajajo turistom ali študentom.
Druga alineja sproščanja odhoda na vikende pa govori o nujnih spomladanskih delih, ki naj se tam opravijo. Pri najboljši volji se razmišljujoči ne more domisliti, kaj bi lahko bilo na vikendu tako nujnega, da ne bi moglo počakati še kakšen dan. A to smo le mi …
Pred desetletji je bila radijska reklama za eno tehničnih trgovin, ki je v dveh stavkih povzela vikendaško kulturo. Žena v soboto zgodaj zjutraj zbudi moža, ker morata v železnino: “Sobota je, greva na vikend. Morava fejst delati!”
In ko se združita ljubezen do brkljanja okoli hiše z ljubeznijo do vikenda na samem vikendu – imamo pogoje za popolni vihar, ki je tako zelo očitno premaknil tudi epidemiološko striktno oblast.
Ukrep pa ne bo le enosmeren. Ne le, da bo tistim iz stalnih prebivališč omogočil odhod na vikend, tudi tistim z vikendov bo omogočil vrnitev na stalno prebivališče. Kajti kot je vedel povedati že gospod Boccaccio, je ob pandemiji prvi refleks premožne gospode odhod na vikend. Stanovanja, bloki in mesta se znajo spremeniti v smrtonosne kletke, vikend pa, če ne drugega, je praviloma v naravi. Ob tem pa lahko vikendašem njihova investicija končno vrne vse za nazaj.
754 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.
Sproščevalni ukrep, ki nas zanima danes, je dovoljenje za potovanja izven občine stalnega prebivanja z namenom obiska vikenda in s tem obiskom povezanih nujnih pomladanskih del
Naključje ali pa vendarle ne … Enega večjih praznikov na planetu, ki se po angleško imenuje ‘Four Twenty’, smo v ponedeljek pričakali sproščeni. Sproščeni ne sicer izključno zaradi ukrepov in po navodilih slovenske vlade, pa vendar …
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval …
Ob tem se vedno najdejo nezadovoljneži, ki bi sproščali nekaj prej in nekaj pozneje, ob tem pa tudi verjamemo, da so v ideološko nesproščeni vladi pogledi na sproščanje zelo različni. Menda so zato dovolili jogo na prostem kot izjemno sproščujočo dejavnost, in golf kot izredno nesproščeno dejavnost; tako lahko vlada z enim ukrepom zajame ves del sproščevalnega spektra.
Vendar v naši skromni redakciji kličemo: “Hura!” Ni pomembno, kdo, in ni pomembno, kako, le da so se sproščanja začela. Čeprav ni neke večje logike v tem, da odpiramo tovarne, knjižnice pa so še naprej zaprte. Hočemo povedati, da ostaja misterij, čemu je nekaj deset ljudi v knjižnici večje epidemiološko tveganje kot tisoč ljudi v tovarni … in ali je baratanje s kovinskim polizdelkom resnično varnejše od listanja knjige. Ampak kot rečeno, o tem bodo presodili strokovnjaki oziroma celo ustavno sodišče.
Sproščevalni ukrep, ki nas zanima danes, pa ne govori o nas le kot o vzornih karantencih, temveč priča o nas kot o narodu nasploh. Gre pa za dovoljenje za potovanja izven občine stalnega prebivanja z namenom obiska vikenda in s tem obiskom povezanih nujnih pomladanskih del.
Torej; čemu je ta ukrep tako zelo usoden za slovensko spopadanje z epidemijo? V bistvu je slovenska vlada povedala državljanom, da lahko od zdaj sproščeno in brez omejitev tacajo po državi. Čeprav se sliši ukrep še vedno vsaj malo restriktiven, nas v resnici povsem osvobaja nadležne karantene. Če lahko potujejo lastniki vikendov izven občine, pomeni, da lahko gremo vsi Slovenci kadarkoli kamorkoli. Zadeva je namreč ta, da ima vsak Slovenec vikend – stanovanje, nepremičnino, skedenj, uto, kozolec ali garažo, ki je praviloma nameščena zunaj občine prebivanja in je praviloma potrebna spomladanske pozornosti lastnika. Epidemiološka aritmetika za ukrepom je preprosta: dva milijona Slovencev ima v lasti šest milijonov nepremičnin in če odštejemo dojenčke in starostnike ter odmislimo nepremičnine, ki so komaj kaj več kot nadstreški, in vsem državljanom pripišemo stalno prebivališče, še vedno ostane dva milijona nepremičnin, ki so namenjene – recimo v duhu časa – za rekreacijo.
Obsedenost Slovencev z vikendi, počitniškimi stanovanji, zidanicami, brunaricami, opustelimi kmetijami, počitniškimi prikolicami, vrtnimi lopami in vrtički kar tako je dobro vidna šele zadnje desetletje … S tem, ko so postali letalniki s kamero cenovno dostopni, lahko na spletu s ptičje perspektive občudujemo pastoralno pokrajino tega neverjetnega koščka sveta – po katerem so kot mahni drekci-pekci posejane sedemdesetkvadratne nepremičnine slovenske nirvane.
Večina teh nepremičnin, načrtovanih kot dvodnevno pribežališče iz betonske džungle naših velemest, se pred lastnikovo upokojitvijo nadgradi v novo formo, imenovano ‘bivalni vikend’, s čimer stanovanje ostane mladim, ki ga ali oddajajo turistom ali študentom.
Druga alineja sproščanja odhoda na vikende pa govori o nujnih spomladanskih delih, ki naj se tam opravijo. Pri najboljši volji se razmišljujoči ne more domisliti, kaj bi lahko bilo na vikendu tako nujnega, da ne bi moglo počakati še kakšen dan. A to smo le mi …
Pred desetletji je bila radijska reklama za eno tehničnih trgovin, ki je v dveh stavkih povzela vikendaško kulturo. Žena v soboto zgodaj zjutraj zbudi moža, ker morata v železnino: “Sobota je, greva na vikend. Morava fejst delati!”
In ko se združita ljubezen do brkljanja okoli hiše z ljubeznijo do vikenda na samem vikendu – imamo pogoje za popolni vihar, ki je tako zelo očitno premaknil tudi epidemiološko striktno oblast.
Ukrep pa ne bo le enosmeren. Ne le, da bo tistim iz stalnih prebivališč omogočil odhod na vikend, tudi tistim z vikendov bo omogočil vrnitev na stalno prebivališče. Kajti kot je vedel povedati že gospod Boccaccio, je ob pandemiji prvi refleks premožne gospode odhod na vikend. Stanovanja, bloki in mesta se znajo spremeniti v smrtonosne kletke, vikend pa, če ne drugega, je praviloma v naravi. Ob tem pa lahko vikendašem njihova investicija končno vrne vse za nazaj.
Kaj je najvrednejše, kar smo se naučili iz kriznih časov in kaj bi bilo modro vzeti v nove krizne čase?
Slovenska gospodinjstva te dni dobivamo državno pošto. Ali gre za potrdila o cepljenju, ali za vabila na referendum, najbolj bogato darilo pa je bila knjižica z naslovom: "Stali smo in obstali!" Gre za knjižico, ki nas spominja na slavno preteklost in še kot tiskovina zaokrožuje slovesnosti ob trideseti obletnici osamosvojitve. Ker smo v naši oddaji bolj piškavi mnenjski voditelji, se bomo ustavili le pri nekaj najbolj očitnih konotacijah knjižice.
Na začetku poletja pa, preden se poslovimo, nekaj najnovejših epidemioloških nasvetov. Vse, kar je v povezavi z virusom, je zapleteno. Od testiranja do potrdil za cepljenje. Ampak da so svetovne zdravstvene oblasti zadevo zapletle do konca, so poskrbele s poimenovanjem različic virusa po grški abecedi.
Nekaj časa smo potrebovali, na začetku poletja pa smo pripravljeni za natančnejšo analizo kongresa SDS v Slovenski Konjicah. Gre za našo državljansko dolžnost, saj največja stranka, ki ji nič ne manjka, sooblikuje in bistveno vpliva na naš vsakdan.
Danes pa o nenavadno uspešni letini sezonskih ovadb. Ovadbe so običajno enakomerno razporejene čez vse leto, a letos so se, najverjetneje zaradi zelo vlažne pomladi, razmnožile čez vse razumne meje.
Današnjo neambiciozno analizo objavljamo za vsak primer. Za vsak primer, če se bo 450 turških delavcev res naselilo v Orehku pri Postojni. Za vsak primer, če bodo za njih res zgradili kontejnersko naselje, ki bo popolnoma samooskrbno. In za vsak primer, če bodo imeli ti delavci resnično omejeno gibanje.
Premier nas pošilja v Venezuelo in ljudstvo, ki nasprotuje ali njemu, ali njegovi vladi, ali njegovi stranki je užaljeno. Mnogi so celo ogorčeni. Ampak ogorčeni, razočarani, celo jezni smo brez temeljitega premisleka. In če vsi ostali režimski mediji molčijo, se moramo vprašati v naši skromni oddaji: "Je to res tako slaba ideja?" Ali še drugače: "Je selitev v Venezuelo res nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi velikemu delu Slovencev?"
Danes bomo poskušali v maniri najbolj svetlih tradicij raziskovalnega novinarstva povezati na videz dva povsem nepovezana dogodka. Najprej je tu napoved ameriške vlade, da bo razkrila vse tajne dokumente o obstoju neznanih letečih predmetov, nato pa imamo smernice za kongres Slovenske demokratske stranke, ki predvidevajo, da se bo v Sloveniji obudila državljanska vojna.
Kar nekaj vprašanj se odpira zainteresirani javnosti ob izobešeni izraelski zastavi na poslopju vlade. Na mnoga je odgovorila naša odlična dopisniška mreža, na nekatera, tista najzagonetnejša, pa odgovarjamo v naši oddaji.
Danes pa je na vrsti zelo popularna in oblegana rubrika "Poslušalci sprašujejo, mi odgovarjamo." Zanimivo je, da so vsa prispela pisma vsebovala enako vprašanje. Naša zvesta poslušalca nas naprošata, da z močjo družboslovne analize poskusimo priti do dna najnovejšemu protokolarnemu darilu republike Slovenije, ki bodo manšetni gumbi z vgraviranim karantanskim črnim panterjem.
Ali je torej mogoče, da so na Gregorčičevi stopili po poteh Led Zeppelinov in recimo Eaglesov in skrili Satana v kredit? Kaj nam s tem sporočajo?
Vodenje epidemije so v počitniškem tednu prevzeli tisti, od katerih bi to človek najmanj pričakoval.
Danes se še ne zavedamo, da je enotno ogorčen odziv na ustanovitev superbogataške in ekskluzivne nogometne lige edini enoten politični odziv združene Evrope v vsej njeni zgodovini.
Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.
Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.
Kje so študentje? Kje so visokošolski učitelji? In kje so univerze?
Injekcijske igle, ki smo jih včasih medijsko zaznali le, če so se narkomani preveč približali vrtcem, zadnje tedne vladajo našim ekranom. Boj za cepivo je hud in kot virus sam omogoča najrazličnejše interpretacije. Ker pa te niso naša domena, se posvetimo trdnim dejstvom, kar od nas zahteva uravnoteženo poročanje.
Te dni pričakujemo v Sloveniji komisijo za ugotavljanje dejstev o slovenski medijski krajini. Uradni naziv je v skladu z bruseljsko modo sicer daljši – po sistemu, da daljše je ime, večji je pomen določene komisije. Komisijo je k nam povabil premier, sestavljali pa jo bodo, predvidevamo, medijski strokovnjaki Evropske komisije.
Danes pa nekaj o kreganju na internetu, oziroma o kreganju na tamkajšnjih platformah. Kreganje je vgrajeno v samo srž internetnih platform in kot uči zgodovina, so se prvi skregali lektorji. Ker gre za izobražene in civilizirane ljudi, je od njihovega prepira ostalo uradno pojasnilo, da je šlo med člani lektorskega društva za različna mnenja o tem, ali naj na slovenskem za Facebook, Twitter, Instagram in tovarišijo uporabljamo "družbena" ali pa "družabna" omrežja. Kot je v slovenščini pogosto, ni zmagal nihče, oziroma ni nihče izgubil, zato danes pišoči, kot tresoči dijak pred tablo upa na slovnično amnestijo: "Dovoljeno je oboje!"
Eden izmed državnih podsistemov se zadnje mesece intenzivno razvija, zato je čas, da se posvetimo slovenski policiji.
Neveljaven email naslov