Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke
Zadnje dni nas razburjajo prestopi poslancev iz stranke v stranko. Ne gre za novost, saj so takšni prestopi v naši politični praksi rušili in vzpostavljali vlade; upravičeno pa se javnost pa tudi politika razburjata, da gre pri prestopih za svojevrstno izdajo volivcev in s tem tudi demokracije. A ker gre za tako obsežen in usoden fenomen, se mnogi v imenu transparentnosti že zavzemajo, da bi za poslance uvedli prestopni rok. Kot ga poznajo recimo v nogometu. Poslanci bi lahko iz stranke v stranko prestopali v točno določen časovnem obdobju. Se pravi, da bi uvedli spomladanski in jesenski prestopni rok … Kar bi, če ne drugega, preprečilo presenečenja, kot jih doživljamo zadnje tedne.
Kot rečeno so prestopi poslancev težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Kot rečeno, z običajnimi družboslovnimi tehnikami prestopov poslancev ni mogoče razložiti, oziroma prehitro pridemo do golega obtoževanja takšnega dejanja, kar pa je v teh spravljivih časih neproduktivno. Zato se moramo za pravilno optiko zateči k materi vseh znanosti; k astrologiji. Šele ta pradavna veda nam pomaga razložiti prestope poslancev tako, da bodo razumljivi tudi povprečnemu volivcu.
Gre pa tako: Vsak človek je v zodiaku umeščen v posamezno znamenje. Dvanajst jih je in na osnovi položaja sonca na rojstni dan se nato izdelujejo horoskopi in ljudje se obnašamo skladno z lastnostmi, ki nam jih pripisuje naše nebesno znamenje. Ampak če bi bilo tako enostavno, bi bile usode na tem planetu predvidljive in življenje dolgočasno. Kajti velikokrat se zgodi, da recimo oven ni strasten, devica pa ne analitična in inteligentna. Šele v teh netipičnih primerih se astrologija izkaže kot prava znanost, saj je razvila sistem podznakov, ki jih bomo imenovali s tujko – ascendenti – samo zato, da bomo videti bolj poznavalski in verodostojni. Torej ascendenti so znamenja, ki so na vzhodnem obzorju neba v času vašega rojstva. Kot nekako pove ime. In ascendenti naredijo v horoskopu celo zmedo, saj vaše obnašanje pogosto pogojujejo bolj natančno kot osnovno znamenje.
In kakšno zvezo ima to s prestopi poslancev? Povsem preprosto je: ko kandidat objavi, da bo kandidiral na listi neke stranke, bi moral obvezno povedati, katero stranko ima v ascendentu. Političen prostor je prostran vsaj toliko kot vesolje in procesi v njem vsaj tako težko razložljivi kot veliki pok. Torej bi morali upoštevati pri kandidatu tudi stranke, ki so ob času njegove kandidature v ascendentu.
Recimo: poslanec je v glavnem znamenju NSi, v ascendentu pa SDS. Pomeni, da je sicer katoliško usmerjen, všeč pa so mu tudi taborjenja v Lepeni. Ali: poslanec kandidira za LMŠ, v ascendentu pa je SAB. Pomeni, da se navdušuje nad novo, neobremenjeno politiko, bolj od Šarca pa ga privlači Alenka Bratušek.
Če pogledamo zadnji primer. Gregor Židan je sicer kandidiral za SMC, bil njihov poslanec, a ker ima v ascendentu SD, je Počivalška zapustil in šel k drugemu Židanu. Počivalšek, ki nima nobenega znanja ne nobenega posluha za astrologijo, se je ob tem prestopu razhudil, da je skoraj pljunil; a če bi vedel, da Židan ne more drugače, saj je le igrača v rokah konstelacije planetov, bi bil bolj spravljiv. Predlagamo torej, da imamo na volilnih lističih pri vsakem kandidatu ob stranki, za katero namerava kandidirati, tudi stranko v ascendentu, se pravi stranko, v katero namerava prestopiti.
Imamo pa tudi posebne primere, za katere bi sicer morali dati izdelati natalno karto, česar pa stroškovnik naše oddaje ne dopušča. Prav poslanec Jani Möderndorfer, ki je prestopil kak dan nazaj, je takšna izjema, ki astrologom, pa tudi šefom strank, povzroča nenehen glavobol. Kot vemo, je njegovo osnovno znamenje LDS. Kar je še dokaj enostavno, kajti kot so večna zodiakova znamenja, so večne tudi slovenske stranke. Hočemo povedati, da se vpliv LDS, ki je še vedno v prvi hiši, občuti celo še danes … In Jani je poseben v tem, da so bile v času njegovega rojstva na vzhodnem obzorju kar štiri stranke. Tako je prvi politik, ne le pri nas, ki ima kar štiri ascendente. Pozitivno Slovenijo, SAB, SMC in zdaj še LMŠ. Ampak kot smo že povedali, energijam, ki obvladujejo njegove možgane iz vesolja, se tudi tako klen politik kot je Jani, ne more upreti.
Če razumemo slovensko politiko z astrološkega stališča, vidimo še kar nekaj zanimivih znamenj. Recimo Borut Pahor, ki je rojen v znamenju Predsednika republike, je edini, na katerega vplivajo tako planeti na jutranjem kot tudi planeti na večernem nebu. Tako je v ascendentu predsednik vlade, v descendentu pa predsednik parlamenta. Potem imamo recimo vrhovno sodišče, ki je po osnovnem znamenju neodvisno, v ascendentu pa moško šovinistično.
In še bi lahko naštevali, ampak kot vse okoli zodiaka – izdelava parlamentarnega horoskopa ni zastonj. Če hočete zvedeti več, pokličite na telefonsko številko 090 202. Prvih pet minut je gratis. Pokličite ZDAJ!
758 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke
Zadnje dni nas razburjajo prestopi poslancev iz stranke v stranko. Ne gre za novost, saj so takšni prestopi v naši politični praksi rušili in vzpostavljali vlade; upravičeno pa se javnost pa tudi politika razburjata, da gre pri prestopih za svojevrstno izdajo volivcev in s tem tudi demokracije. A ker gre za tako obsežen in usoden fenomen, se mnogi v imenu transparentnosti že zavzemajo, da bi za poslance uvedli prestopni rok. Kot ga poznajo recimo v nogometu. Poslanci bi lahko iz stranke v stranko prestopali v točno določen časovnem obdobju. Se pravi, da bi uvedli spomladanski in jesenski prestopni rok … Kar bi, če ne drugega, preprečilo presenečenja, kot jih doživljamo zadnje tedne.
Kot rečeno so prestopi poslancev težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Kot rečeno, z običajnimi družboslovnimi tehnikami prestopov poslancev ni mogoče razložiti, oziroma prehitro pridemo do golega obtoževanja takšnega dejanja, kar pa je v teh spravljivih časih neproduktivno. Zato se moramo za pravilno optiko zateči k materi vseh znanosti; k astrologiji. Šele ta pradavna veda nam pomaga razložiti prestope poslancev tako, da bodo razumljivi tudi povprečnemu volivcu.
Gre pa tako: Vsak človek je v zodiaku umeščen v posamezno znamenje. Dvanajst jih je in na osnovi položaja sonca na rojstni dan se nato izdelujejo horoskopi in ljudje se obnašamo skladno z lastnostmi, ki nam jih pripisuje naše nebesno znamenje. Ampak če bi bilo tako enostavno, bi bile usode na tem planetu predvidljive in življenje dolgočasno. Kajti velikokrat se zgodi, da recimo oven ni strasten, devica pa ne analitična in inteligentna. Šele v teh netipičnih primerih se astrologija izkaže kot prava znanost, saj je razvila sistem podznakov, ki jih bomo imenovali s tujko – ascendenti – samo zato, da bomo videti bolj poznavalski in verodostojni. Torej ascendenti so znamenja, ki so na vzhodnem obzorju neba v času vašega rojstva. Kot nekako pove ime. In ascendenti naredijo v horoskopu celo zmedo, saj vaše obnašanje pogosto pogojujejo bolj natančno kot osnovno znamenje.
In kakšno zvezo ima to s prestopi poslancev? Povsem preprosto je: ko kandidat objavi, da bo kandidiral na listi neke stranke, bi moral obvezno povedati, katero stranko ima v ascendentu. Političen prostor je prostran vsaj toliko kot vesolje in procesi v njem vsaj tako težko razložljivi kot veliki pok. Torej bi morali upoštevati pri kandidatu tudi stranke, ki so ob času njegove kandidature v ascendentu.
Recimo: poslanec je v glavnem znamenju NSi, v ascendentu pa SDS. Pomeni, da je sicer katoliško usmerjen, všeč pa so mu tudi taborjenja v Lepeni. Ali: poslanec kandidira za LMŠ, v ascendentu pa je SAB. Pomeni, da se navdušuje nad novo, neobremenjeno politiko, bolj od Šarca pa ga privlači Alenka Bratušek.
Če pogledamo zadnji primer. Gregor Židan je sicer kandidiral za SMC, bil njihov poslanec, a ker ima v ascendentu SD, je Počivalška zapustil in šel k drugemu Židanu. Počivalšek, ki nima nobenega znanja ne nobenega posluha za astrologijo, se je ob tem prestopu razhudil, da je skoraj pljunil; a če bi vedel, da Židan ne more drugače, saj je le igrača v rokah konstelacije planetov, bi bil bolj spravljiv. Predlagamo torej, da imamo na volilnih lističih pri vsakem kandidatu ob stranki, za katero namerava kandidirati, tudi stranko v ascendentu, se pravi stranko, v katero namerava prestopiti.
Imamo pa tudi posebne primere, za katere bi sicer morali dati izdelati natalno karto, česar pa stroškovnik naše oddaje ne dopušča. Prav poslanec Jani Möderndorfer, ki je prestopil kak dan nazaj, je takšna izjema, ki astrologom, pa tudi šefom strank, povzroča nenehen glavobol. Kot vemo, je njegovo osnovno znamenje LDS. Kar je še dokaj enostavno, kajti kot so večna zodiakova znamenja, so večne tudi slovenske stranke. Hočemo povedati, da se vpliv LDS, ki je še vedno v prvi hiši, občuti celo še danes … In Jani je poseben v tem, da so bile v času njegovega rojstva na vzhodnem obzorju kar štiri stranke. Tako je prvi politik, ne le pri nas, ki ima kar štiri ascendente. Pozitivno Slovenijo, SAB, SMC in zdaj še LMŠ. Ampak kot smo že povedali, energijam, ki obvladujejo njegove možgane iz vesolja, se tudi tako klen politik kot je Jani, ne more upreti.
Če razumemo slovensko politiko z astrološkega stališča, vidimo še kar nekaj zanimivih znamenj. Recimo Borut Pahor, ki je rojen v znamenju Predsednika republike, je edini, na katerega vplivajo tako planeti na jutranjem kot tudi planeti na večernem nebu. Tako je v ascendentu predsednik vlade, v descendentu pa predsednik parlamenta. Potem imamo recimo vrhovno sodišče, ki je po osnovnem znamenju neodvisno, v ascendentu pa moško šovinistično.
In še bi lahko naštevali, ampak kot vse okoli zodiaka – izdelava parlamentarnega horoskopa ni zastonj. Če hočete zvedeti več, pokličite na telefonsko številko 090 202. Prvih pet minut je gratis. Pokličite ZDAJ!
Gorenje, našo diko in ponos, ki smo ga, kot kaže danes, slabo vodili in upravljali Slovenci, so prevzeli Kitajci. Po novoreku se jim pravi "strateški lastniki", kar se sliši nekoliko bolje kot samo "lastniki". Kako je s Kitajci, vemo: uspešno ultrakapitalistično gospodarstvo, ki je spojeno z uspešno ultrakomunistično oblastjo.
V Sloveniji imamo avtobusno džunglo; veliko število avtobusnih prevoznikov in majhno število avtobusnih potnikov. Povedano drugače; v zadnjih dveh desetletjih smo naredili le korak naprej od avtobusov, ki so imeli sprevodnike, od šoferjev, ki so imeli brke, in od avtobusnih sedežev, ki so imeli pepelnike.
Evroskepticizem imamo na Slovenskem, hvala bogu, izdatno obdelan; kar nekaj člankov in diplomsko delo ali dve govorita o njem. A zdi se, da je o temi še vedno potrebnega nekaj zdravega razmisleka.
Najlepši primer vsesplošnega nazadovanja družbe sta dve vroči debati, ki prežemata javnost. Tista o nevarnostih obveznega cepljenja otrok je med nami že nekaj let, ona o parkirnih mestih za invalide pa je čisto sveža.
Rešujemo problem sobivanja drobnice oziroma kmetijske proizvodnje s prostoživečimi zvermi.
Jordan Peterson je tisti Kanadčan, ki je prepričan, da se da uspešno živeti, če upoštevaš dvanajst pravil. Če živite po trinajstih pravilih, je eno preveč, če po enajstih je eno premalo. Slavoj Žižek pa je tisti Slovenec, ki zanimivo govori angleško, a še bolj zanimivo govori slovensko. Ob tem, da sta globalno znana in cenjena intelektualca, sta tudi medijski osebi in po mnenju fanov najpametnejša predstavnika svojega naroda.
Podoba je, da se pomembnost v slovenski politiki veča s tem, koliko so ti Hrvati pripravljeni prisluškovati. Če parafraziramo: “Povej mi, kdo ti prisluškuje, in povem ti, kdo si!”
Užaljenost po navadi ostane za zidovi predsedniške palače, skupijo pa jo samo predsednikovi PR svetovalci … Užaliti predsednika do nediplomatskega reagiranja diplomacije je torej viden uspeh slovenskega novinarstva.
Težava, s katero se spopade uporabnik medijskih vsebin okoli prvega aprila, je, kako prepoznati, katera izmed novic je prvoaprilska šala. Včasih je bilo preprosto. Danes je zadeva veliko težja. Vse, kar objavijo mediji kot prvoaprilsko šalo, je v tem ponorelem svetu tudi mogoče in verjetno.
Ker ne-govor našega predsednika vlade v evropskem parlamentu kar noče z jedilnika, si je vsa šarada zaslužila našo analizo. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Ponovno smo padli na realna tla, kjer je naš dvomilijonski kibuc sicer čudovito lep, a hkrati čudovito nepomemben. In ponovno je naša mednarodna pozicija v rokah, nogah in mišicah naših športnikov. Razen če …?
Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.
O zastavo-vstopnici in nekaj zanimivih razpravah, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja.
"Kamor vsi, tja tudi mi!" V iskanje makete torej. Tiste makete, ki ponazarja veličastnost drugega tira. A iskali je ne bomo prozaično, kot to počnejo običajni mediji, temveč s slogom in dostojanstvom. Kajti do danes je že očitno, da ne gre samo za maketo; za izdelek iz kovine, lesa, nekaj žic in tekočih kristalov, temveč gre za mogočen simbol. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Slovenijo je pretresel dogodek, ko je poslanec v trgovini izmaknil sendvič. In nato na parlamentarnem zasedanju povedal, da ga je. Kolikor ste se o dogodku že podučili, koliko ogorčenih komentarjev ste prebrali, koliko ogorčenih komentarjev ste napisali, koliko ogorčenih kavic ste ob dogodku posrkali – resne in temeljite analize dogodka pa še niste slišali. Na vašo srečo sta tu Val 202 in naša skromna oddaja.
Domoljuben kronist ima zadnje dni veliko dela. Slovenski športni, še posebej smučarski uspehi si sledijo eden drugemu in med spremljanjem tekem ostane za poglobljene analize le malo časa. Pa je kaj videti; najprej je tu velika sprememba v novinarskem dojemanju instituta smučarskega uspeha. »Brez solz sreče se mi ne vračaj,« grmijo uredniški bogovi in potem so reporterji razpeti med orgazmom in nerodnostjo, ko se šampioni prepustijo čustvom.. Danes zbanalizirano novinarstvo poskuša na prav banalen način, skozi banalna vprašanja, čustveni odziv celo sprovocirati ... Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Težki časi za mesojede. Kot zombiji hodimo po deželi in strmimo v tla, da ja ne vidimo mesa v mesarijah in mesa na policah trgovin. Naše meso je pokvarjeno. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Če je kultura redko stičišče slovenskega univerzuma, potem razmere na ministrstvu za kulturo žal odslikavajo razmere v slovenski družbi kot celoti, je v glosi zapisal Marko Radmilovič.
Ko je eden vodilnih slovenskih kovačev šal prepisal celotno komedijo italijanskega kolega in jo prodal kot svojo, je sprožil plaz dogodkov, na katere se je končno prisiljena odzvati tudi naša skromna oddaja. In da se ne podamo na Slovenskem običajno tuljenje z volkovi, potrebujemo moč analize. Tako po vrsti kot so hiše v Trsti, kjer se je Boris Kobal tudi rodil.
Neveljaven email naslov