Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke
Zadnje dni nas razburjajo prestopi poslancev iz stranke v stranko. Ne gre za novost, saj so takšni prestopi v naši politični praksi rušili in vzpostavljali vlade; upravičeno pa se javnost pa tudi politika razburjata, da gre pri prestopih za svojevrstno izdajo volivcev in s tem tudi demokracije. A ker gre za tako obsežen in usoden fenomen, se mnogi v imenu transparentnosti že zavzemajo, da bi za poslance uvedli prestopni rok. Kot ga poznajo recimo v nogometu. Poslanci bi lahko iz stranke v stranko prestopali v točno določen časovnem obdobju. Se pravi, da bi uvedli spomladanski in jesenski prestopni rok … Kar bi, če ne drugega, preprečilo presenečenja, kot jih doživljamo zadnje tedne.
Kot rečeno so prestopi poslancev težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Kot rečeno, z običajnimi družboslovnimi tehnikami prestopov poslancev ni mogoče razložiti, oziroma prehitro pridemo do golega obtoževanja takšnega dejanja, kar pa je v teh spravljivih časih neproduktivno. Zato se moramo za pravilno optiko zateči k materi vseh znanosti; k astrologiji. Šele ta pradavna veda nam pomaga razložiti prestope poslancev tako, da bodo razumljivi tudi povprečnemu volivcu.
Gre pa tako: Vsak človek je v zodiaku umeščen v posamezno znamenje. Dvanajst jih je in na osnovi položaja sonca na rojstni dan se nato izdelujejo horoskopi in ljudje se obnašamo skladno z lastnostmi, ki nam jih pripisuje naše nebesno znamenje. Ampak če bi bilo tako enostavno, bi bile usode na tem planetu predvidljive in življenje dolgočasno. Kajti velikokrat se zgodi, da recimo oven ni strasten, devica pa ne analitična in inteligentna. Šele v teh netipičnih primerih se astrologija izkaže kot prava znanost, saj je razvila sistem podznakov, ki jih bomo imenovali s tujko – ascendenti – samo zato, da bomo videti bolj poznavalski in verodostojni. Torej ascendenti so znamenja, ki so na vzhodnem obzorju neba v času vašega rojstva. Kot nekako pove ime. In ascendenti naredijo v horoskopu celo zmedo, saj vaše obnašanje pogosto pogojujejo bolj natančno kot osnovno znamenje.
In kakšno zvezo ima to s prestopi poslancev? Povsem preprosto je: ko kandidat objavi, da bo kandidiral na listi neke stranke, bi moral obvezno povedati, katero stranko ima v ascendentu. Političen prostor je prostran vsaj toliko kot vesolje in procesi v njem vsaj tako težko razložljivi kot veliki pok. Torej bi morali upoštevati pri kandidatu tudi stranke, ki so ob času njegove kandidature v ascendentu.
Recimo: poslanec je v glavnem znamenju NSi, v ascendentu pa SDS. Pomeni, da je sicer katoliško usmerjen, všeč pa so mu tudi taborjenja v Lepeni. Ali: poslanec kandidira za LMŠ, v ascendentu pa je SAB. Pomeni, da se navdušuje nad novo, neobremenjeno politiko, bolj od Šarca pa ga privlači Alenka Bratušek.
Če pogledamo zadnji primer. Gregor Židan je sicer kandidiral za SMC, bil njihov poslanec, a ker ima v ascendentu SD, je Počivalška zapustil in šel k drugemu Židanu. Počivalšek, ki nima nobenega znanja ne nobenega posluha za astrologijo, se je ob tem prestopu razhudil, da je skoraj pljunil; a če bi vedel, da Židan ne more drugače, saj je le igrača v rokah konstelacije planetov, bi bil bolj spravljiv. Predlagamo torej, da imamo na volilnih lističih pri vsakem kandidatu ob stranki, za katero namerava kandidirati, tudi stranko v ascendentu, se pravi stranko, v katero namerava prestopiti.
Imamo pa tudi posebne primere, za katere bi sicer morali dati izdelati natalno karto, česar pa stroškovnik naše oddaje ne dopušča. Prav poslanec Jani Möderndorfer, ki je prestopil kak dan nazaj, je takšna izjema, ki astrologom, pa tudi šefom strank, povzroča nenehen glavobol. Kot vemo, je njegovo osnovno znamenje LDS. Kar je še dokaj enostavno, kajti kot so večna zodiakova znamenja, so večne tudi slovenske stranke. Hočemo povedati, da se vpliv LDS, ki je še vedno v prvi hiši, občuti celo še danes … In Jani je poseben v tem, da so bile v času njegovega rojstva na vzhodnem obzorju kar štiri stranke. Tako je prvi politik, ne le pri nas, ki ima kar štiri ascendente. Pozitivno Slovenijo, SAB, SMC in zdaj še LMŠ. Ampak kot smo že povedali, energijam, ki obvladujejo njegove možgane iz vesolja, se tudi tako klen politik kot je Jani, ne more upreti.
Če razumemo slovensko politiko z astrološkega stališča, vidimo še kar nekaj zanimivih znamenj. Recimo Borut Pahor, ki je rojen v znamenju Predsednika republike, je edini, na katerega vplivajo tako planeti na jutranjem kot tudi planeti na večernem nebu. Tako je v ascendentu predsednik vlade, v descendentu pa predsednik parlamenta. Potem imamo recimo vrhovno sodišče, ki je po osnovnem znamenju neodvisno, v ascendentu pa moško šovinistično.
In še bi lahko naštevali, ampak kot vse okoli zodiaka – izdelava parlamentarnega horoskopa ni zastonj. Če hočete zvedeti več, pokličite na telefonsko številko 090 202. Prvih pet minut je gratis. Pokličite ZDAJ!
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke
Zadnje dni nas razburjajo prestopi poslancev iz stranke v stranko. Ne gre za novost, saj so takšni prestopi v naši politični praksi rušili in vzpostavljali vlade; upravičeno pa se javnost pa tudi politika razburjata, da gre pri prestopih za svojevrstno izdajo volivcev in s tem tudi demokracije. A ker gre za tako obsežen in usoden fenomen, se mnogi v imenu transparentnosti že zavzemajo, da bi za poslance uvedli prestopni rok. Kot ga poznajo recimo v nogometu. Poslanci bi lahko iz stranke v stranko prestopali v točno določen časovnem obdobju. Se pravi, da bi uvedli spomladanski in jesenski prestopni rok … Kar bi, če ne drugega, preprečilo presenečenja, kot jih doživljamo zadnje tedne.
Kot rečeno so prestopi poslancev težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Kot rečeno, z običajnimi družboslovnimi tehnikami prestopov poslancev ni mogoče razložiti, oziroma prehitro pridemo do golega obtoževanja takšnega dejanja, kar pa je v teh spravljivih časih neproduktivno. Zato se moramo za pravilno optiko zateči k materi vseh znanosti; k astrologiji. Šele ta pradavna veda nam pomaga razložiti prestope poslancev tako, da bodo razumljivi tudi povprečnemu volivcu.
Gre pa tako: Vsak človek je v zodiaku umeščen v posamezno znamenje. Dvanajst jih je in na osnovi položaja sonca na rojstni dan se nato izdelujejo horoskopi in ljudje se obnašamo skladno z lastnostmi, ki nam jih pripisuje naše nebesno znamenje. Ampak če bi bilo tako enostavno, bi bile usode na tem planetu predvidljive in življenje dolgočasno. Kajti velikokrat se zgodi, da recimo oven ni strasten, devica pa ne analitična in inteligentna. Šele v teh netipičnih primerih se astrologija izkaže kot prava znanost, saj je razvila sistem podznakov, ki jih bomo imenovali s tujko – ascendenti – samo zato, da bomo videti bolj poznavalski in verodostojni. Torej ascendenti so znamenja, ki so na vzhodnem obzorju neba v času vašega rojstva. Kot nekako pove ime. In ascendenti naredijo v horoskopu celo zmedo, saj vaše obnašanje pogosto pogojujejo bolj natančno kot osnovno znamenje.
In kakšno zvezo ima to s prestopi poslancev? Povsem preprosto je: ko kandidat objavi, da bo kandidiral na listi neke stranke, bi moral obvezno povedati, katero stranko ima v ascendentu. Političen prostor je prostran vsaj toliko kot vesolje in procesi v njem vsaj tako težko razložljivi kot veliki pok. Torej bi morali upoštevati pri kandidatu tudi stranke, ki so ob času njegove kandidature v ascendentu.
Recimo: poslanec je v glavnem znamenju NSi, v ascendentu pa SDS. Pomeni, da je sicer katoliško usmerjen, všeč pa so mu tudi taborjenja v Lepeni. Ali: poslanec kandidira za LMŠ, v ascendentu pa je SAB. Pomeni, da se navdušuje nad novo, neobremenjeno politiko, bolj od Šarca pa ga privlači Alenka Bratušek.
Če pogledamo zadnji primer. Gregor Židan je sicer kandidiral za SMC, bil njihov poslanec, a ker ima v ascendentu SD, je Počivalška zapustil in šel k drugemu Židanu. Počivalšek, ki nima nobenega znanja ne nobenega posluha za astrologijo, se je ob tem prestopu razhudil, da je skoraj pljunil; a če bi vedel, da Židan ne more drugače, saj je le igrača v rokah konstelacije planetov, bi bil bolj spravljiv. Predlagamo torej, da imamo na volilnih lističih pri vsakem kandidatu ob stranki, za katero namerava kandidirati, tudi stranko v ascendentu, se pravi stranko, v katero namerava prestopiti.
Imamo pa tudi posebne primere, za katere bi sicer morali dati izdelati natalno karto, česar pa stroškovnik naše oddaje ne dopušča. Prav poslanec Jani Möderndorfer, ki je prestopil kak dan nazaj, je takšna izjema, ki astrologom, pa tudi šefom strank, povzroča nenehen glavobol. Kot vemo, je njegovo osnovno znamenje LDS. Kar je še dokaj enostavno, kajti kot so večna zodiakova znamenja, so večne tudi slovenske stranke. Hočemo povedati, da se vpliv LDS, ki je še vedno v prvi hiši, občuti celo še danes … In Jani je poseben v tem, da so bile v času njegovega rojstva na vzhodnem obzorju kar štiri stranke. Tako je prvi politik, ne le pri nas, ki ima kar štiri ascendente. Pozitivno Slovenijo, SAB, SMC in zdaj še LMŠ. Ampak kot smo že povedali, energijam, ki obvladujejo njegove možgane iz vesolja, se tudi tako klen politik kot je Jani, ne more upreti.
Če razumemo slovensko politiko z astrološkega stališča, vidimo še kar nekaj zanimivih znamenj. Recimo Borut Pahor, ki je rojen v znamenju Predsednika republike, je edini, na katerega vplivajo tako planeti na jutranjem kot tudi planeti na večernem nebu. Tako je v ascendentu predsednik vlade, v descendentu pa predsednik parlamenta. Potem imamo recimo vrhovno sodišče, ki je po osnovnem znamenju neodvisno, v ascendentu pa moško šovinistično.
In še bi lahko naštevali, ampak kot vse okoli zodiaka – izdelava parlamentarnega horoskopa ni zastonj. Če hočete zvedeti več, pokličite na telefonsko številko 090 202. Prvih pet minut je gratis. Pokličite ZDAJ!
V slogu najboljših raziskovalnih oddaj slovenskega medijskega prostora smo poslali novinarja v središče dogajanja, da preveri, čemu letošnjo zimo v Avstriji ljudje umirajo pod snegom. Piše: Marko Radmilovič
Čas je za prvo letošnjo, brez dvoma škodoželjno, najverjetneje celo napačno analizo. Piše Marko Radmilovič.
Marko Radmilovič tokrat o še eni božično-novoletni temi, vredni globlje obdelave, o odpovedanem koncertu v Mariboru
Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič
Nadaljujemo z veselimi decembrskimi temami. Današnja tema je obdarovanje. Natančneje, obdarovanje naših vojakov.
Namesto analize pritlehnosti, packarij in vseh vrst umazanij se bomo v preostalih oddajah do zamenjave koledarja ukvarjali izključno z božično-novoletnimi temami in tako poskušali v temne popoldneve dostaviti nekaj dodatne svetlobe. Piše: Marko Radmilovič
Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič
Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite
Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.
Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.
V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?
Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.
V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.
Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.
V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič
Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.
Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.
Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.
Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko
Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.
Neveljaven email naslov