Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke
Zadnje dni nas razburjajo prestopi poslancev iz stranke v stranko. Ne gre za novost, saj so takšni prestopi v naši politični praksi rušili in vzpostavljali vlade; upravičeno pa se javnost pa tudi politika razburjata, da gre pri prestopih za svojevrstno izdajo volivcev in s tem tudi demokracije. A ker gre za tako obsežen in usoden fenomen, se mnogi v imenu transparentnosti že zavzemajo, da bi za poslance uvedli prestopni rok. Kot ga poznajo recimo v nogometu. Poslanci bi lahko iz stranke v stranko prestopali v točno določen časovnem obdobju. Se pravi, da bi uvedli spomladanski in jesenski prestopni rok … Kar bi, če ne drugega, preprečilo presenečenja, kot jih doživljamo zadnje tedne.
Kot rečeno so prestopi poslancev težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Kot rečeno, z običajnimi družboslovnimi tehnikami prestopov poslancev ni mogoče razložiti, oziroma prehitro pridemo do golega obtoževanja takšnega dejanja, kar pa je v teh spravljivih časih neproduktivno. Zato se moramo za pravilno optiko zateči k materi vseh znanosti; k astrologiji. Šele ta pradavna veda nam pomaga razložiti prestope poslancev tako, da bodo razumljivi tudi povprečnemu volivcu.
Gre pa tako: Vsak človek je v zodiaku umeščen v posamezno znamenje. Dvanajst jih je in na osnovi položaja sonca na rojstni dan se nato izdelujejo horoskopi in ljudje se obnašamo skladno z lastnostmi, ki nam jih pripisuje naše nebesno znamenje. Ampak če bi bilo tako enostavno, bi bile usode na tem planetu predvidljive in življenje dolgočasno. Kajti velikokrat se zgodi, da recimo oven ni strasten, devica pa ne analitična in inteligentna. Šele v teh netipičnih primerih se astrologija izkaže kot prava znanost, saj je razvila sistem podznakov, ki jih bomo imenovali s tujko – ascendenti – samo zato, da bomo videti bolj poznavalski in verodostojni. Torej ascendenti so znamenja, ki so na vzhodnem obzorju neba v času vašega rojstva. Kot nekako pove ime. In ascendenti naredijo v horoskopu celo zmedo, saj vaše obnašanje pogosto pogojujejo bolj natančno kot osnovno znamenje.
In kakšno zvezo ima to s prestopi poslancev? Povsem preprosto je: ko kandidat objavi, da bo kandidiral na listi neke stranke, bi moral obvezno povedati, katero stranko ima v ascendentu. Političen prostor je prostran vsaj toliko kot vesolje in procesi v njem vsaj tako težko razložljivi kot veliki pok. Torej bi morali upoštevati pri kandidatu tudi stranke, ki so ob času njegove kandidature v ascendentu.
Recimo: poslanec je v glavnem znamenju NSi, v ascendentu pa SDS. Pomeni, da je sicer katoliško usmerjen, všeč pa so mu tudi taborjenja v Lepeni. Ali: poslanec kandidira za LMŠ, v ascendentu pa je SAB. Pomeni, da se navdušuje nad novo, neobremenjeno politiko, bolj od Šarca pa ga privlači Alenka Bratušek.
Če pogledamo zadnji primer. Gregor Židan je sicer kandidiral za SMC, bil njihov poslanec, a ker ima v ascendentu SD, je Počivalška zapustil in šel k drugemu Židanu. Počivalšek, ki nima nobenega znanja ne nobenega posluha za astrologijo, se je ob tem prestopu razhudil, da je skoraj pljunil; a če bi vedel, da Židan ne more drugače, saj je le igrača v rokah konstelacije planetov, bi bil bolj spravljiv. Predlagamo torej, da imamo na volilnih lističih pri vsakem kandidatu ob stranki, za katero namerava kandidirati, tudi stranko v ascendentu, se pravi stranko, v katero namerava prestopiti.
Imamo pa tudi posebne primere, za katere bi sicer morali dati izdelati natalno karto, česar pa stroškovnik naše oddaje ne dopušča. Prav poslanec Jani Möderndorfer, ki je prestopil kak dan nazaj, je takšna izjema, ki astrologom, pa tudi šefom strank, povzroča nenehen glavobol. Kot vemo, je njegovo osnovno znamenje LDS. Kar je še dokaj enostavno, kajti kot so večna zodiakova znamenja, so večne tudi slovenske stranke. Hočemo povedati, da se vpliv LDS, ki je še vedno v prvi hiši, občuti celo še danes … In Jani je poseben v tem, da so bile v času njegovega rojstva na vzhodnem obzorju kar štiri stranke. Tako je prvi politik, ne le pri nas, ki ima kar štiri ascendente. Pozitivno Slovenijo, SAB, SMC in zdaj še LMŠ. Ampak kot smo že povedali, energijam, ki obvladujejo njegove možgane iz vesolja, se tudi tako klen politik kot je Jani, ne more upreti.
Če razumemo slovensko politiko z astrološkega stališča, vidimo še kar nekaj zanimivih znamenj. Recimo Borut Pahor, ki je rojen v znamenju Predsednika republike, je edini, na katerega vplivajo tako planeti na jutranjem kot tudi planeti na večernem nebu. Tako je v ascendentu predsednik vlade, v descendentu pa predsednik parlamenta. Potem imamo recimo vrhovno sodišče, ki je po osnovnem znamenju neodvisno, v ascendentu pa moško šovinistično.
In še bi lahko naštevali, ampak kot vse okoli zodiaka – izdelava parlamentarnega horoskopa ni zastonj. Če hočete zvedeti več, pokličite na telefonsko številko 090 202. Prvih pet minut je gratis. Pokličite ZDAJ!
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke
Zadnje dni nas razburjajo prestopi poslancev iz stranke v stranko. Ne gre za novost, saj so takšni prestopi v naši politični praksi rušili in vzpostavljali vlade; upravičeno pa se javnost pa tudi politika razburjata, da gre pri prestopih za svojevrstno izdajo volivcev in s tem tudi demokracije. A ker gre za tako obsežen in usoden fenomen, se mnogi v imenu transparentnosti že zavzemajo, da bi za poslance uvedli prestopni rok. Kot ga poznajo recimo v nogometu. Poslanci bi lahko iz stranke v stranko prestopali v točno določen časovnem obdobju. Se pravi, da bi uvedli spomladanski in jesenski prestopni rok … Kar bi, če ne drugega, preprečilo presenečenja, kot jih doživljamo zadnje tedne.
Kot rečeno so prestopi poslancev težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Kot rečeno, z običajnimi družboslovnimi tehnikami prestopov poslancev ni mogoče razložiti, oziroma prehitro pridemo do golega obtoževanja takšnega dejanja, kar pa je v teh spravljivih časih neproduktivno. Zato se moramo za pravilno optiko zateči k materi vseh znanosti; k astrologiji. Šele ta pradavna veda nam pomaga razložiti prestope poslancev tako, da bodo razumljivi tudi povprečnemu volivcu.
Gre pa tako: Vsak človek je v zodiaku umeščen v posamezno znamenje. Dvanajst jih je in na osnovi položaja sonca na rojstni dan se nato izdelujejo horoskopi in ljudje se obnašamo skladno z lastnostmi, ki nam jih pripisuje naše nebesno znamenje. Ampak če bi bilo tako enostavno, bi bile usode na tem planetu predvidljive in življenje dolgočasno. Kajti velikokrat se zgodi, da recimo oven ni strasten, devica pa ne analitična in inteligentna. Šele v teh netipičnih primerih se astrologija izkaže kot prava znanost, saj je razvila sistem podznakov, ki jih bomo imenovali s tujko – ascendenti – samo zato, da bomo videti bolj poznavalski in verodostojni. Torej ascendenti so znamenja, ki so na vzhodnem obzorju neba v času vašega rojstva. Kot nekako pove ime. In ascendenti naredijo v horoskopu celo zmedo, saj vaše obnašanje pogosto pogojujejo bolj natančno kot osnovno znamenje.
In kakšno zvezo ima to s prestopi poslancev? Povsem preprosto je: ko kandidat objavi, da bo kandidiral na listi neke stranke, bi moral obvezno povedati, katero stranko ima v ascendentu. Političen prostor je prostran vsaj toliko kot vesolje in procesi v njem vsaj tako težko razložljivi kot veliki pok. Torej bi morali upoštevati pri kandidatu tudi stranke, ki so ob času njegove kandidature v ascendentu.
Recimo: poslanec je v glavnem znamenju NSi, v ascendentu pa SDS. Pomeni, da je sicer katoliško usmerjen, všeč pa so mu tudi taborjenja v Lepeni. Ali: poslanec kandidira za LMŠ, v ascendentu pa je SAB. Pomeni, da se navdušuje nad novo, neobremenjeno politiko, bolj od Šarca pa ga privlači Alenka Bratušek.
Če pogledamo zadnji primer. Gregor Židan je sicer kandidiral za SMC, bil njihov poslanec, a ker ima v ascendentu SD, je Počivalška zapustil in šel k drugemu Židanu. Počivalšek, ki nima nobenega znanja ne nobenega posluha za astrologijo, se je ob tem prestopu razhudil, da je skoraj pljunil; a če bi vedel, da Židan ne more drugače, saj je le igrača v rokah konstelacije planetov, bi bil bolj spravljiv. Predlagamo torej, da imamo na volilnih lističih pri vsakem kandidatu ob stranki, za katero namerava kandidirati, tudi stranko v ascendentu, se pravi stranko, v katero namerava prestopiti.
Imamo pa tudi posebne primere, za katere bi sicer morali dati izdelati natalno karto, česar pa stroškovnik naše oddaje ne dopušča. Prav poslanec Jani Möderndorfer, ki je prestopil kak dan nazaj, je takšna izjema, ki astrologom, pa tudi šefom strank, povzroča nenehen glavobol. Kot vemo, je njegovo osnovno znamenje LDS. Kar je še dokaj enostavno, kajti kot so večna zodiakova znamenja, so večne tudi slovenske stranke. Hočemo povedati, da se vpliv LDS, ki je še vedno v prvi hiši, občuti celo še danes … In Jani je poseben v tem, da so bile v času njegovega rojstva na vzhodnem obzorju kar štiri stranke. Tako je prvi politik, ne le pri nas, ki ima kar štiri ascendente. Pozitivno Slovenijo, SAB, SMC in zdaj še LMŠ. Ampak kot smo že povedali, energijam, ki obvladujejo njegove možgane iz vesolja, se tudi tako klen politik kot je Jani, ne more upreti.
Če razumemo slovensko politiko z astrološkega stališča, vidimo še kar nekaj zanimivih znamenj. Recimo Borut Pahor, ki je rojen v znamenju Predsednika republike, je edini, na katerega vplivajo tako planeti na jutranjem kot tudi planeti na večernem nebu. Tako je v ascendentu predsednik vlade, v descendentu pa predsednik parlamenta. Potem imamo recimo vrhovno sodišče, ki je po osnovnem znamenju neodvisno, v ascendentu pa moško šovinistično.
In še bi lahko naštevali, ampak kot vse okoli zodiaka – izdelava parlamentarnega horoskopa ni zastonj. Če hočete zvedeti več, pokličite na telefonsko številko 090 202. Prvih pet minut je gratis. Pokličite ZDAJ!
Iz počitniškega ugodja nas je zbezal izreden dogodek – objavljena arbitraža o slovensko-hrvaški meji. Ne moremo dovoliti, da bi delovni ljudje in občani ostali brez razumljive razlage arbitraže.
Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.
Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.
Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.
Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”
Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.
Danes pa nekaj v obrambo olike in zdrave pameti. Bližajo se volitve. Kot ste zagotovo opazili. Najpogostejši znak bližajočih se volitev so politični analitiki, ki se začnejo v medijih pojavljati pogosteje kot vremenarji. “Ena lastovka še ne prinese pomladi, trije politični analitiki pa že prinesejo volitve.” Prihajajo volitve! Merilci javnega mnenja se vznemirijo. Novi obrazi se pobrijejo. Stari obrazi postanejo priljudni. Člani republiške volilne komisije se zberejo na skrivni lokaciji. Prostore osnovnih šol in vaških skupnosti pometejo. Stranke imajo kongrese. Če kongres nima stranke, jo ustanovi. Take stvari se dogajajo, ko se bližajo volitve.
Danes pa na kratko, kajti mudi se. Zastavili si bomo temeljno vprašanje razvoja in s tem prihodnosti te države: “Zakaj v Sloveniji ni mogoče ničesar več zgraditi?” Vprašanje bomo postavili brez večje ambicije nanj odgovoriti, kajti že tako se v javnosti potika preveč odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar pa je pravzaprav del problema.
Saga o veleposlaniku v Španiji, ki je med letoma 2007 in 2010 na veliko kupoval gospodinjske pripomočke in orodje, se počasi približuje koncu. Med sojenji, zastaranji in zahtevami po povračilu škode z obeh strani je prejšnje dni koprsko sodišče odločilo, da je njegova ekscelenca dejanja storila v neprištevnem stanju. Izvedenec je navedel psihiatrično bolezen, za katero boleha dotični in primer je za zdaj končan. Ob robu sodne sage smo kot zainteresirana javnost izvedeli še nekaj pikantnih, nekaj pa celo čudnih detajlov. Da je njegova ekscelenca še pred Madridom spolno napadel otroka, da je neracionalno zapravljal in tako naprej in tako nazaj.
Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe.
Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.
Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.
Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.
"Kdor čaka dočaka," je bil popularen izrek na slovenskih mejah v preteklih dneh. Štiriurne seanse čakajočih na mejnih prehodih so mimogrede poteptale nekaj načel združene Evrope in njenih civilizacijskih dosežkov in vrnili smo se v vesele čase železne zavese. Nekaj kilometrov južneje, pa vendar. Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!
So stvari, ki se jih v življenju ni moč znebiti. Ena izmed njih je Mercator. Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam ... Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!
Končajmo to veliko komedijo enkrat za vselej. Tole z begunci namreč. Kako se usode nesrečnežev izkoriščajo za vaje v slogu domačega čudaštva, je postalo nespodobno. Zato končajmo to komedijo enkrat za vselej.
Marca prepotrebno pozornost posvečamo materam. Mamicam in mamam. Nekateri 8. marca, nekateri za materinski dan. Odvisno od pogleda na svet, a vsaj marca je čas za najpomembnejšo osebo našega življenja, ki je praviloma pomembnejša od svetovnonazorskih razlik.
Kar nekaj nejasnosti – natančno pet – se jih ob obisku predsednika evropske komisije postavlja družbeno zvedavemu Slovencu oziroma Evropejcu.
Danes pa nekaj o kulturi in kajenju. Kar ne pomeni, da o kulturi kajenja. Niti ne pomeni, da o kajenju v kulturi. Dobesedno o kulturi in kajenju.
Neveljaven email naslov