Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.
Predstavljamo tri načine, kako unovčiti novo normalnost s pomočjo turizma
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma. Poglejmo nekaj potencialni primerov, ki jih je razvil Strateški svet za eksperimentalni turizem, ki ga organiziramo v našem uredništvu. Svet je v skladu z uravnoteženo politiko naše medijske hiše povsem nepolitično in ideološko neodvisno telo. Zanima ga turizem, ne pa politika, kar pa ne pomeni, da ga ne zanima tudi politični turizem. In prav v tej smeri gre raziskovanje dobičkonosnosti nove normalnosti.
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa.
Prvi primer.
Največji turistični potencial znotraj nove normalnosti imajo brez dvoma varde. Turisti potujejo v najbolj oddaljene kotičke sveta, da imajo priložnost videti oborožene civiliste in najrazličnejše milice. Z nekaj sreče so turisti tudi ugrabljeni in dejstvo, da imamo oborožene civiliste tu, v srcu Evrope, prinaša številne turistične možnosti. Prvič; do povsem spodobne ugrabitve oziroma nadlegovanja ali vsaj neupravičenega legitimiranja – kot v primeru francoskega turista – je mogoče pripotovati z avtom. Slovenija nudi tudi dovolj dobre hotele, s prihodom Michellina pa je postala tudi gastronomska destinacija. All inclusive paket, v katerem vas dopoldne vardist terorizira, oziroma za manj denarja samo uri v orožju, popoldne pa imate kosilo v vrhunski restavraciji, se zdi izjemna priložnost. Za tiste z debelejšo denarnico oziroma za najzahtevnejše goste, ki potrebujejo VIP obravnavo, pa lahko STO uredi celo srečanje s samim Šiškom. Za družine bi bil izjemno zanimiv in poučen ogled vardističnega tabora, kjer bi pač morali biti vardisti zaradi varnosti ograjeni. Prav tako bi na gospodarskem ministrstvu morali razmisliti, da bi tudi pri vardistih obstajala možnost koriščenja turističnega vavčerja. Normalno bi sicer bilo, da bi vardistom prenočišče z zajtrkom nudili policisti, a ker živimo v novi normalnosti bodo kot vse kaže vardisti v svojih taborih organizirali tako tečaje kot tudi prenočevanje za najrazličnejše pripadnike organov pregona.
To je naš prvi predlog za turistični vzpon nove normalnosti.
Normalno bi sicer bilo, da bi vardistom prenočišče z zajtrkom nudili policisti, a ker živimo v novi normalnosti bodo kot vse kaže vardisti v svojih taborih organizirali tako tečaje kot tudi prenočevanje za najrazličnejše pripadnike organov pregona.
Druga priložnost, ki jo zdaj žalostno zamujamo, pa so petkovi protesti. Če bi bil to nenadzorovan in nasilen protest, bi okoli njega ne mogli splesti turistične zgodbe; vsaka manifestacija, ki ima redne in kakovostne ponovitve, pa si zasluži najmanj temeljit premislek o njenem turističnem potencialu. Sicer imajo v novi normalnosti proteste tudi drugod po Evropi, a ljubljanski potekajo v izjemno lepem okolju Plečnikovega mesta. Protesti, v katerih je sorazmerno malo ali nič razbijanja, pa nas uvršajo na protestni zemljevid Evrope kot zeleno in trajnostno naravnano destinacijo. Turist bi imel možnost proteste ne le opazovati, temveč v njih tudi sodelovati. S tem da bi mu lahko na agenciji ponudili udeležbo tako med rumenimi jopiči kot med kolesarji. Zaradi ekskluzive je aranžma med jopiči nekaj dražji, dobijo pa ob tem tudi Zdravljico, natisnjeno v štirih največjih evropskih jezikih. Če pa se odločijo za večinske proteste na kolesih, jim agencija omogoči električna kolesa. Lahko pa se turisti odpravijo na proteste tudi v lastni režiji; z urbano in s kolesi sistema Bicikelj, ki je med levimi anarhisti znan kot sposojevalnica koles z najbolj revolucionarnim nabojem.
Protesti, v katerih je sorazmerno malo ali nič razbijanja, pa nas uvršajo na protestni zemljevid Evrope kot zeleno in trajnostno naravnano destinacijo. Turist bi imel možnost proteste ne le opazovati, temveč v njih tudi sodelovati. S tem da bi mu lahko na agenciji ponudili udeležbo tako med rumenimi jopiči kot med kolesarji.
Tretja turistična priložnost nove normalnosti pa se skriva v organiziranju Twitter tekem. Gre za povsem nov šport, ki je sicer množičen že danes, a je še zaprt med štiri stene. Slovenci pa bi ga lahko prvi komercializirali s tem, ko bi ga začeli prirejati na stadionih. Torej dve ekipi – ker šport še ni registriran pri MOK, ju imenujmo "leva" in "desna" – se srečata na Twitterju. "Levi" se zberejo, ob primerni varnostni razdalji in z maskami seveda, na stadionu Ljudski vrt, "desni" pa v Stožicah. Nato se začnejo na velika semaforja obeh stadionov projicirati Twitterjeva sporočila, ki samo tekmovanje že po nekaj izmenjavah pripeljejo do neverjetne napetosti in športnega vrelišča. Igra se zdi zanimiva in atraktivna tako za obiskovalce in navijače na stadionu, kot tudi za tiste pred televizijskimi sprejemniki. Tekmo s pomočjo VAR-a spremlja ustavno sodišče, tožilci pa nastopijo le v primeru neodločenega rezultata. Verjamemo, da bi se takšne tekme v Twitterju hitro razširile ne le v Sloveniji, temveč po številnih državah, ki se, tako kot Slovenci, te dni s težavo navajajo na novo normalnost.
Naslednji teden pa bomo razdelali še možnost, kako bi lahko spletna aplikacija za nadzor okuženih s covidom, posodobila, če že ne revolucionarno spremenila prastaro igro: Ti loviš!
754 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.
Predstavljamo tri načine, kako unovčiti novo normalnost s pomočjo turizma
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma. Poglejmo nekaj potencialni primerov, ki jih je razvil Strateški svet za eksperimentalni turizem, ki ga organiziramo v našem uredništvu. Svet je v skladu z uravnoteženo politiko naše medijske hiše povsem nepolitično in ideološko neodvisno telo. Zanima ga turizem, ne pa politika, kar pa ne pomeni, da ga ne zanima tudi politični turizem. In prav v tej smeri gre raziskovanje dobičkonosnosti nove normalnosti.
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa.
Prvi primer.
Največji turistični potencial znotraj nove normalnosti imajo brez dvoma varde. Turisti potujejo v najbolj oddaljene kotičke sveta, da imajo priložnost videti oborožene civiliste in najrazličnejše milice. Z nekaj sreče so turisti tudi ugrabljeni in dejstvo, da imamo oborožene civiliste tu, v srcu Evrope, prinaša številne turistične možnosti. Prvič; do povsem spodobne ugrabitve oziroma nadlegovanja ali vsaj neupravičenega legitimiranja – kot v primeru francoskega turista – je mogoče pripotovati z avtom. Slovenija nudi tudi dovolj dobre hotele, s prihodom Michellina pa je postala tudi gastronomska destinacija. All inclusive paket, v katerem vas dopoldne vardist terorizira, oziroma za manj denarja samo uri v orožju, popoldne pa imate kosilo v vrhunski restavraciji, se zdi izjemna priložnost. Za tiste z debelejšo denarnico oziroma za najzahtevnejše goste, ki potrebujejo VIP obravnavo, pa lahko STO uredi celo srečanje s samim Šiškom. Za družine bi bil izjemno zanimiv in poučen ogled vardističnega tabora, kjer bi pač morali biti vardisti zaradi varnosti ograjeni. Prav tako bi na gospodarskem ministrstvu morali razmisliti, da bi tudi pri vardistih obstajala možnost koriščenja turističnega vavčerja. Normalno bi sicer bilo, da bi vardistom prenočišče z zajtrkom nudili policisti, a ker živimo v novi normalnosti bodo kot vse kaže vardisti v svojih taborih organizirali tako tečaje kot tudi prenočevanje za najrazličnejše pripadnike organov pregona.
To je naš prvi predlog za turistični vzpon nove normalnosti.
Normalno bi sicer bilo, da bi vardistom prenočišče z zajtrkom nudili policisti, a ker živimo v novi normalnosti bodo kot vse kaže vardisti v svojih taborih organizirali tako tečaje kot tudi prenočevanje za najrazličnejše pripadnike organov pregona.
Druga priložnost, ki jo zdaj žalostno zamujamo, pa so petkovi protesti. Če bi bil to nenadzorovan in nasilen protest, bi okoli njega ne mogli splesti turistične zgodbe; vsaka manifestacija, ki ima redne in kakovostne ponovitve, pa si zasluži najmanj temeljit premislek o njenem turističnem potencialu. Sicer imajo v novi normalnosti proteste tudi drugod po Evropi, a ljubljanski potekajo v izjemno lepem okolju Plečnikovega mesta. Protesti, v katerih je sorazmerno malo ali nič razbijanja, pa nas uvršajo na protestni zemljevid Evrope kot zeleno in trajnostno naravnano destinacijo. Turist bi imel možnost proteste ne le opazovati, temveč v njih tudi sodelovati. S tem da bi mu lahko na agenciji ponudili udeležbo tako med rumenimi jopiči kot med kolesarji. Zaradi ekskluzive je aranžma med jopiči nekaj dražji, dobijo pa ob tem tudi Zdravljico, natisnjeno v štirih največjih evropskih jezikih. Če pa se odločijo za večinske proteste na kolesih, jim agencija omogoči električna kolesa. Lahko pa se turisti odpravijo na proteste tudi v lastni režiji; z urbano in s kolesi sistema Bicikelj, ki je med levimi anarhisti znan kot sposojevalnica koles z najbolj revolucionarnim nabojem.
Protesti, v katerih je sorazmerno malo ali nič razbijanja, pa nas uvršajo na protestni zemljevid Evrope kot zeleno in trajnostno naravnano destinacijo. Turist bi imel možnost proteste ne le opazovati, temveč v njih tudi sodelovati. S tem da bi mu lahko na agenciji ponudili udeležbo tako med rumenimi jopiči kot med kolesarji.
Tretja turistična priložnost nove normalnosti pa se skriva v organiziranju Twitter tekem. Gre za povsem nov šport, ki je sicer množičen že danes, a je še zaprt med štiri stene. Slovenci pa bi ga lahko prvi komercializirali s tem, ko bi ga začeli prirejati na stadionih. Torej dve ekipi – ker šport še ni registriran pri MOK, ju imenujmo "leva" in "desna" – se srečata na Twitterju. "Levi" se zberejo, ob primerni varnostni razdalji in z maskami seveda, na stadionu Ljudski vrt, "desni" pa v Stožicah. Nato se začnejo na velika semaforja obeh stadionov projicirati Twitterjeva sporočila, ki samo tekmovanje že po nekaj izmenjavah pripeljejo do neverjetne napetosti in športnega vrelišča. Igra se zdi zanimiva in atraktivna tako za obiskovalce in navijače na stadionu, kot tudi za tiste pred televizijskimi sprejemniki. Tekmo s pomočjo VAR-a spremlja ustavno sodišče, tožilci pa nastopijo le v primeru neodločenega rezultata. Verjamemo, da bi se takšne tekme v Twitterju hitro razširile ne le v Sloveniji, temveč po številnih državah, ki se, tako kot Slovenci, te dni s težavo navajajo na novo normalnost.
Naslednji teden pa bomo razdelali še možnost, kako bi lahko spletna aplikacija za nadzor okuženih s covidom, posodobila, če že ne revolucionarno spremenila prastaro igro: Ti loviš!
Rešujemo problem sobivanja drobnice oziroma kmetijske proizvodnje s prostoživečimi zvermi.
Jordan Peterson je tisti Kanadčan, ki je prepričan, da se da uspešno živeti, če upoštevaš dvanajst pravil. Če živite po trinajstih pravilih, je eno preveč, če po enajstih je eno premalo. Slavoj Žižek pa je tisti Slovenec, ki zanimivo govori angleško, a še bolj zanimivo govori slovensko. Ob tem, da sta globalno znana in cenjena intelektualca, sta tudi medijski osebi in po mnenju fanov najpametnejša predstavnika svojega naroda.
Podoba je, da se pomembnost v slovenski politiki veča s tem, koliko so ti Hrvati pripravljeni prisluškovati. Če parafraziramo: “Povej mi, kdo ti prisluškuje, in povem ti, kdo si!”
Užaljenost po navadi ostane za zidovi predsedniške palače, skupijo pa jo samo predsednikovi PR svetovalci … Užaliti predsednika do nediplomatskega reagiranja diplomacije je torej viden uspeh slovenskega novinarstva.
Težava, s katero se spopade uporabnik medijskih vsebin okoli prvega aprila, je, kako prepoznati, katera izmed novic je prvoaprilska šala. Včasih je bilo preprosto. Danes je zadeva veliko težja. Vse, kar objavijo mediji kot prvoaprilsko šalo, je v tem ponorelem svetu tudi mogoče in verjetno.
Ker ne-govor našega predsednika vlade v evropskem parlamentu kar noče z jedilnika, si je vsa šarada zaslužila našo analizo. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Ponovno smo padli na realna tla, kjer je naš dvomilijonski kibuc sicer čudovito lep, a hkrati čudovito nepomemben. In ponovno je naša mednarodna pozicija v rokah, nogah in mišicah naših športnikov. Razen če …?
Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.
O zastavo-vstopnici in nekaj zanimivih razpravah, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja.
"Kamor vsi, tja tudi mi!" V iskanje makete torej. Tiste makete, ki ponazarja veličastnost drugega tira. A iskali je ne bomo prozaično, kot to počnejo običajni mediji, temveč s slogom in dostojanstvom. Kajti do danes je že očitno, da ne gre samo za maketo; za izdelek iz kovine, lesa, nekaj žic in tekočih kristalov, temveč gre za mogočen simbol. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Slovenijo je pretresel dogodek, ko je poslanec v trgovini izmaknil sendvič. In nato na parlamentarnem zasedanju povedal, da ga je. Kolikor ste se o dogodku že podučili, koliko ogorčenih komentarjev ste prebrali, koliko ogorčenih komentarjev ste napisali, koliko ogorčenih kavic ste ob dogodku posrkali – resne in temeljite analize dogodka pa še niste slišali. Na vašo srečo sta tu Val 202 in naša skromna oddaja.
Domoljuben kronist ima zadnje dni veliko dela. Slovenski športni, še posebej smučarski uspehi si sledijo eden drugemu in med spremljanjem tekem ostane za poglobljene analize le malo časa. Pa je kaj videti; najprej je tu velika sprememba v novinarskem dojemanju instituta smučarskega uspeha. »Brez solz sreče se mi ne vračaj,« grmijo uredniški bogovi in potem so reporterji razpeti med orgazmom in nerodnostjo, ko se šampioni prepustijo čustvom.. Danes zbanalizirano novinarstvo poskuša na prav banalen način, skozi banalna vprašanja, čustveni odziv celo sprovocirati ... Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Težki časi za mesojede. Kot zombiji hodimo po deželi in strmimo v tla, da ja ne vidimo mesa v mesarijah in mesa na policah trgovin. Naše meso je pokvarjeno. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Če je kultura redko stičišče slovenskega univerzuma, potem razmere na ministrstvu za kulturo žal odslikavajo razmere v slovenski družbi kot celoti, je v glosi zapisal Marko Radmilovič.
Ko je eden vodilnih slovenskih kovačev šal prepisal celotno komedijo italijanskega kolega in jo prodal kot svojo, je sprožil plaz dogodkov, na katere se je končno prisiljena odzvati tudi naša skromna oddaja. In da se ne podamo na Slovenskem običajno tuljenje z volkovi, potrebujemo moč analize. Tako po vrsti kot so hiše v Trsti, kjer se je Boris Kobal tudi rodil.
V slogu najboljših raziskovalnih oddaj slovenskega medijskega prostora smo poslali novinarja v središče dogajanja, da preveri, čemu letošnjo zimo v Avstriji ljudje umirajo pod snegom. Piše: Marko Radmilovič
Čas je za prvo letošnjo, brez dvoma škodoželjno, najverjetneje celo napačno analizo. Piše Marko Radmilovič.
Marko Radmilovič tokrat o še eni božično-novoletni temi, vredni globlje obdelave, o odpovedanem koncertu v Mariboru
Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič
Neveljaven email naslov