Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.
Predstavljamo tri načine, kako unovčiti novo normalnost s pomočjo turizma
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma. Poglejmo nekaj potencialni primerov, ki jih je razvil Strateški svet za eksperimentalni turizem, ki ga organiziramo v našem uredništvu. Svet je v skladu z uravnoteženo politiko naše medijske hiše povsem nepolitično in ideološko neodvisno telo. Zanima ga turizem, ne pa politika, kar pa ne pomeni, da ga ne zanima tudi politični turizem. In prav v tej smeri gre raziskovanje dobičkonosnosti nove normalnosti.
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa.
Prvi primer.
Največji turistični potencial znotraj nove normalnosti imajo brez dvoma varde. Turisti potujejo v najbolj oddaljene kotičke sveta, da imajo priložnost videti oborožene civiliste in najrazličnejše milice. Z nekaj sreče so turisti tudi ugrabljeni in dejstvo, da imamo oborožene civiliste tu, v srcu Evrope, prinaša številne turistične možnosti. Prvič; do povsem spodobne ugrabitve oziroma nadlegovanja ali vsaj neupravičenega legitimiranja – kot v primeru francoskega turista – je mogoče pripotovati z avtom. Slovenija nudi tudi dovolj dobre hotele, s prihodom Michellina pa je postala tudi gastronomska destinacija. All inclusive paket, v katerem vas dopoldne vardist terorizira, oziroma za manj denarja samo uri v orožju, popoldne pa imate kosilo v vrhunski restavraciji, se zdi izjemna priložnost. Za tiste z debelejšo denarnico oziroma za najzahtevnejše goste, ki potrebujejo VIP obravnavo, pa lahko STO uredi celo srečanje s samim Šiškom. Za družine bi bil izjemno zanimiv in poučen ogled vardističnega tabora, kjer bi pač morali biti vardisti zaradi varnosti ograjeni. Prav tako bi na gospodarskem ministrstvu morali razmisliti, da bi tudi pri vardistih obstajala možnost koriščenja turističnega vavčerja. Normalno bi sicer bilo, da bi vardistom prenočišče z zajtrkom nudili policisti, a ker živimo v novi normalnosti bodo kot vse kaže vardisti v svojih taborih organizirali tako tečaje kot tudi prenočevanje za najrazličnejše pripadnike organov pregona.
To je naš prvi predlog za turistični vzpon nove normalnosti.
Normalno bi sicer bilo, da bi vardistom prenočišče z zajtrkom nudili policisti, a ker živimo v novi normalnosti bodo kot vse kaže vardisti v svojih taborih organizirali tako tečaje kot tudi prenočevanje za najrazličnejše pripadnike organov pregona.
Druga priložnost, ki jo zdaj žalostno zamujamo, pa so petkovi protesti. Če bi bil to nenadzorovan in nasilen protest, bi okoli njega ne mogli splesti turistične zgodbe; vsaka manifestacija, ki ima redne in kakovostne ponovitve, pa si zasluži najmanj temeljit premislek o njenem turističnem potencialu. Sicer imajo v novi normalnosti proteste tudi drugod po Evropi, a ljubljanski potekajo v izjemno lepem okolju Plečnikovega mesta. Protesti, v katerih je sorazmerno malo ali nič razbijanja, pa nas uvršajo na protestni zemljevid Evrope kot zeleno in trajnostno naravnano destinacijo. Turist bi imel možnost proteste ne le opazovati, temveč v njih tudi sodelovati. S tem da bi mu lahko na agenciji ponudili udeležbo tako med rumenimi jopiči kot med kolesarji. Zaradi ekskluzive je aranžma med jopiči nekaj dražji, dobijo pa ob tem tudi Zdravljico, natisnjeno v štirih največjih evropskih jezikih. Če pa se odločijo za večinske proteste na kolesih, jim agencija omogoči električna kolesa. Lahko pa se turisti odpravijo na proteste tudi v lastni režiji; z urbano in s kolesi sistema Bicikelj, ki je med levimi anarhisti znan kot sposojevalnica koles z najbolj revolucionarnim nabojem.
Protesti, v katerih je sorazmerno malo ali nič razbijanja, pa nas uvršajo na protestni zemljevid Evrope kot zeleno in trajnostno naravnano destinacijo. Turist bi imel možnost proteste ne le opazovati, temveč v njih tudi sodelovati. S tem da bi mu lahko na agenciji ponudili udeležbo tako med rumenimi jopiči kot med kolesarji.
Tretja turistična priložnost nove normalnosti pa se skriva v organiziranju Twitter tekem. Gre za povsem nov šport, ki je sicer množičen že danes, a je še zaprt med štiri stene. Slovenci pa bi ga lahko prvi komercializirali s tem, ko bi ga začeli prirejati na stadionih. Torej dve ekipi – ker šport še ni registriran pri MOK, ju imenujmo "leva" in "desna" – se srečata na Twitterju. "Levi" se zberejo, ob primerni varnostni razdalji in z maskami seveda, na stadionu Ljudski vrt, "desni" pa v Stožicah. Nato se začnejo na velika semaforja obeh stadionov projicirati Twitterjeva sporočila, ki samo tekmovanje že po nekaj izmenjavah pripeljejo do neverjetne napetosti in športnega vrelišča. Igra se zdi zanimiva in atraktivna tako za obiskovalce in navijače na stadionu, kot tudi za tiste pred televizijskimi sprejemniki. Tekmo s pomočjo VAR-a spremlja ustavno sodišče, tožilci pa nastopijo le v primeru neodločenega rezultata. Verjamemo, da bi se takšne tekme v Twitterju hitro razširile ne le v Sloveniji, temveč po številnih državah, ki se, tako kot Slovenci, te dni s težavo navajajo na novo normalnost.
Naslednji teden pa bomo razdelali še možnost, kako bi lahko spletna aplikacija za nadzor okuženih s covidom, posodobila, če že ne revolucionarno spremenila prastaro igro: Ti loviš!
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.
Predstavljamo tri načine, kako unovčiti novo normalnost s pomočjo turizma
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma. Poglejmo nekaj potencialni primerov, ki jih je razvil Strateški svet za eksperimentalni turizem, ki ga organiziramo v našem uredništvu. Svet je v skladu z uravnoteženo politiko naše medijske hiše povsem nepolitično in ideološko neodvisno telo. Zanima ga turizem, ne pa politika, kar pa ne pomeni, da ga ne zanima tudi politični turizem. In prav v tej smeri gre raziskovanje dobičkonosnosti nove normalnosti.
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa.
Prvi primer.
Največji turistični potencial znotraj nove normalnosti imajo brez dvoma varde. Turisti potujejo v najbolj oddaljene kotičke sveta, da imajo priložnost videti oborožene civiliste in najrazličnejše milice. Z nekaj sreče so turisti tudi ugrabljeni in dejstvo, da imamo oborožene civiliste tu, v srcu Evrope, prinaša številne turistične možnosti. Prvič; do povsem spodobne ugrabitve oziroma nadlegovanja ali vsaj neupravičenega legitimiranja – kot v primeru francoskega turista – je mogoče pripotovati z avtom. Slovenija nudi tudi dovolj dobre hotele, s prihodom Michellina pa je postala tudi gastronomska destinacija. All inclusive paket, v katerem vas dopoldne vardist terorizira, oziroma za manj denarja samo uri v orožju, popoldne pa imate kosilo v vrhunski restavraciji, se zdi izjemna priložnost. Za tiste z debelejšo denarnico oziroma za najzahtevnejše goste, ki potrebujejo VIP obravnavo, pa lahko STO uredi celo srečanje s samim Šiškom. Za družine bi bil izjemno zanimiv in poučen ogled vardističnega tabora, kjer bi pač morali biti vardisti zaradi varnosti ograjeni. Prav tako bi na gospodarskem ministrstvu morali razmisliti, da bi tudi pri vardistih obstajala možnost koriščenja turističnega vavčerja. Normalno bi sicer bilo, da bi vardistom prenočišče z zajtrkom nudili policisti, a ker živimo v novi normalnosti bodo kot vse kaže vardisti v svojih taborih organizirali tako tečaje kot tudi prenočevanje za najrazličnejše pripadnike organov pregona.
To je naš prvi predlog za turistični vzpon nove normalnosti.
Normalno bi sicer bilo, da bi vardistom prenočišče z zajtrkom nudili policisti, a ker živimo v novi normalnosti bodo kot vse kaže vardisti v svojih taborih organizirali tako tečaje kot tudi prenočevanje za najrazličnejše pripadnike organov pregona.
Druga priložnost, ki jo zdaj žalostno zamujamo, pa so petkovi protesti. Če bi bil to nenadzorovan in nasilen protest, bi okoli njega ne mogli splesti turistične zgodbe; vsaka manifestacija, ki ima redne in kakovostne ponovitve, pa si zasluži najmanj temeljit premislek o njenem turističnem potencialu. Sicer imajo v novi normalnosti proteste tudi drugod po Evropi, a ljubljanski potekajo v izjemno lepem okolju Plečnikovega mesta. Protesti, v katerih je sorazmerno malo ali nič razbijanja, pa nas uvršajo na protestni zemljevid Evrope kot zeleno in trajnostno naravnano destinacijo. Turist bi imel možnost proteste ne le opazovati, temveč v njih tudi sodelovati. S tem da bi mu lahko na agenciji ponudili udeležbo tako med rumenimi jopiči kot med kolesarji. Zaradi ekskluzive je aranžma med jopiči nekaj dražji, dobijo pa ob tem tudi Zdravljico, natisnjeno v štirih največjih evropskih jezikih. Če pa se odločijo za večinske proteste na kolesih, jim agencija omogoči električna kolesa. Lahko pa se turisti odpravijo na proteste tudi v lastni režiji; z urbano in s kolesi sistema Bicikelj, ki je med levimi anarhisti znan kot sposojevalnica koles z najbolj revolucionarnim nabojem.
Protesti, v katerih je sorazmerno malo ali nič razbijanja, pa nas uvršajo na protestni zemljevid Evrope kot zeleno in trajnostno naravnano destinacijo. Turist bi imel možnost proteste ne le opazovati, temveč v njih tudi sodelovati. S tem da bi mu lahko na agenciji ponudili udeležbo tako med rumenimi jopiči kot med kolesarji.
Tretja turistična priložnost nove normalnosti pa se skriva v organiziranju Twitter tekem. Gre za povsem nov šport, ki je sicer množičen že danes, a je še zaprt med štiri stene. Slovenci pa bi ga lahko prvi komercializirali s tem, ko bi ga začeli prirejati na stadionih. Torej dve ekipi – ker šport še ni registriran pri MOK, ju imenujmo "leva" in "desna" – se srečata na Twitterju. "Levi" se zberejo, ob primerni varnostni razdalji in z maskami seveda, na stadionu Ljudski vrt, "desni" pa v Stožicah. Nato se začnejo na velika semaforja obeh stadionov projicirati Twitterjeva sporočila, ki samo tekmovanje že po nekaj izmenjavah pripeljejo do neverjetne napetosti in športnega vrelišča. Igra se zdi zanimiva in atraktivna tako za obiskovalce in navijače na stadionu, kot tudi za tiste pred televizijskimi sprejemniki. Tekmo s pomočjo VAR-a spremlja ustavno sodišče, tožilci pa nastopijo le v primeru neodločenega rezultata. Verjamemo, da bi se takšne tekme v Twitterju hitro razširile ne le v Sloveniji, temveč po številnih državah, ki se, tako kot Slovenci, te dni s težavo navajajo na novo normalnost.
Naslednji teden pa bomo razdelali še možnost, kako bi lahko spletna aplikacija za nadzor okuženih s covidom, posodobila, če že ne revolucionarno spremenila prastaro igro: Ti loviš!
Iz počitniškega ugodja nas je zbezal izreden dogodek – objavljena arbitraža o slovensko-hrvaški meji. Ne moremo dovoliti, da bi delovni ljudje in občani ostali brez razumljive razlage arbitraže.
Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.
Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.
Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.
Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”
Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.
Danes pa nekaj v obrambo olike in zdrave pameti. Bližajo se volitve. Kot ste zagotovo opazili. Najpogostejši znak bližajočih se volitev so politični analitiki, ki se začnejo v medijih pojavljati pogosteje kot vremenarji. “Ena lastovka še ne prinese pomladi, trije politični analitiki pa že prinesejo volitve.” Prihajajo volitve! Merilci javnega mnenja se vznemirijo. Novi obrazi se pobrijejo. Stari obrazi postanejo priljudni. Člani republiške volilne komisije se zberejo na skrivni lokaciji. Prostore osnovnih šol in vaških skupnosti pometejo. Stranke imajo kongrese. Če kongres nima stranke, jo ustanovi. Take stvari se dogajajo, ko se bližajo volitve.
Danes pa na kratko, kajti mudi se. Zastavili si bomo temeljno vprašanje razvoja in s tem prihodnosti te države: “Zakaj v Sloveniji ni mogoče ničesar več zgraditi?” Vprašanje bomo postavili brez večje ambicije nanj odgovoriti, kajti že tako se v javnosti potika preveč odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar pa je pravzaprav del problema.
Saga o veleposlaniku v Španiji, ki je med letoma 2007 in 2010 na veliko kupoval gospodinjske pripomočke in orodje, se počasi približuje koncu. Med sojenji, zastaranji in zahtevami po povračilu škode z obeh strani je prejšnje dni koprsko sodišče odločilo, da je njegova ekscelenca dejanja storila v neprištevnem stanju. Izvedenec je navedel psihiatrično bolezen, za katero boleha dotični in primer je za zdaj končan. Ob robu sodne sage smo kot zainteresirana javnost izvedeli še nekaj pikantnih, nekaj pa celo čudnih detajlov. Da je njegova ekscelenca še pred Madridom spolno napadel otroka, da je neracionalno zapravljal in tako naprej in tako nazaj.
Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe.
Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.
Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.
Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.
"Kdor čaka dočaka," je bil popularen izrek na slovenskih mejah v preteklih dneh. Štiriurne seanse čakajočih na mejnih prehodih so mimogrede poteptale nekaj načel združene Evrope in njenih civilizacijskih dosežkov in vrnili smo se v vesele čase železne zavese. Nekaj kilometrov južneje, pa vendar. Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!
So stvari, ki se jih v življenju ni moč znebiti. Ena izmed njih je Mercator. Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam ... Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!
Končajmo to veliko komedijo enkrat za vselej. Tole z begunci namreč. Kako se usode nesrečnežev izkoriščajo za vaje v slogu domačega čudaštva, je postalo nespodobno. Zato končajmo to komedijo enkrat za vselej.
Marca prepotrebno pozornost posvečamo materam. Mamicam in mamam. Nekateri 8. marca, nekateri za materinski dan. Odvisno od pogleda na svet, a vsaj marca je čas za najpomembnejšo osebo našega življenja, ki je praviloma pomembnejša od svetovnonazorskih razlik.
Kar nekaj nejasnosti – natančno pet – se jih ob obisku predsednika evropske komisije postavlja družbeno zvedavemu Slovencu oziroma Evropejcu.
Danes pa nekaj o kulturi in kajenju. Kar ne pomeni, da o kulturi kajenja. Niti ne pomeni, da o kajenju v kulturi. Dobesedno o kulturi in kajenju.
Neveljaven email naslov