Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Vsi tisti, ki mislite, da sta vrag in šala kakorkoli povezana z renesančno literaturo, se bridko motite. Vrag je šalo odnesel na zabave!
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Vsi tisti, ki mislite, da sta vrag in šala kakorkoli povezana z renesančno literaturo, se bridko motite. Vrag je šalo odnesel na zabave!
Kar je logično, kajti tako šala kot vrag se najbolje počutita prav na zabavah.
Zabava ima v Sloveniji veliko pojavnih oblik. Lahko je "žur", lahko je "fešta", lahko je "gauda" in lahko je "čaga". Če naštejemo le tiste regionalno najbolj značilne pojavne oblike. Prav zaradi regionalnih posebnosti je vpliv zabav na epidemijo tako zelo težko pojasniti. Nekoliko lažje je pojasniti vpliv epidemije na zabave …
Celo epidemiološka stroka je potrebovala kar pol leta intenzivnega virusa in veliko mero poguma, da je s prstom pokazala na največje gojišče virusa. Zasebne zabave, žuri, čage, gaude in fešte so središče drugega vala. Medtem ko je bil prvi povezan s potovanji, se je drugi rodil s turizmom in končno zaživel na dvoriščih in v zadnjih sobah lokalov ter se zadnje dni preselil v dnevne sobe, ki imajo pohištvo potisnjeno ob stene; ali pa celo v garaže in v boljših hišah v posebej za žure prirejene prostore.
Žal je tako, da stroki kot tudi politiki kaj drugega kot kazanje s prstom na zasebne zabave ne ostane; in tisti, ki beremo med vrsticami, smo tudi doumeli: "Nujno se je treba prenehati zabavati!"
K tej zahtevi se vrnemo proti koncu današnjega razmisleka, najprej pa poglejmo, ali je domačo zabavo – "hausbal" so ji včasih rekli odličnjaki – res tako nemogoče prepoznati.
Ravno nasprotno! Žuri se kar sami postavljajo na ogled in ko pade še "ta rdeča", bodo imeli zdravstveni inšpektorji nadvse enostavno nalogo izslediti nelegalne žure, ki se in ki se bodo dogajali na domovih.
Kako torej prepoznati čago, gaudo, fešto ali žur v času korone? Te sorte rabote na srečo za seboj puščajo globoke sledi, ki jih mora vesten zdravstveni inšpektor poznati in biti nanje pozoren.
Najprej je tu znak za omejitev hitrosti. Če torej inšpektor vidi znak za omejitev hitrosti, na katerem piše "18", lahko upravičeno sklepa, da je v bližini epidemiološko tvegano praznovanje polnoletnosti. Kajti nikjer v Sloveniji ni hitrost omejena na osemnajst kilometrov na uro. Zelo podobno je z znaki za omejitev hitrosti na dvajset in trideset kilometrov. Zaplete se pri omejitvi na štirideset, a ker so območja s takšno omejitvijo redka, lahko izkušen inšpektor navoha praznovanje štiridesete obletnice. Ki je v zadnjem času postalo vse bolj popularno.
Seveda je kralj omejitev hitrosti "Abraham"! Petdesetka je najbolj razširjena, najbolj mistična in najbolj usodna obletnica in ker je omejitev hitrosti na petdeset izjemno pogosta, Abraham pa tudi, mora inšpektor najti ob prometnem znaku še ostala znamenja, da gre za epidemiološko nevarno zabavo, ne pa za varnost v cestnem prometu. Če ima srečo, bo naletel na delovni kombinezon, naphan s slamo v podobo moža, ki bo v roki držal najbolj priljubljeno orodje praznujočega. Mogoče bo tak moški visel z droga, kar priča, da praznuje električar; če bo imel v rokah motorno žago, je gozdar, lahko pa bo imel okoli pasu avtomobilsko gumo, kar govori o tem, da rad hodi na morje. Fenomen teh abrahamskih "malih plastik" je na srečo NIJZ razširjen povsod po slovenskem podeželju, ki pa je – kar je nerodno – tudi najtrdnejše oporišče vladajoče politike. Tako mora inšpektor paziti, da z morebitnim zapiranjem abrahamov na rovaš javnega zdravja ne poruši krhkega ravnovesja znotraj slovenske politike.
Seveda pa znaki za omejitev hitrosti niso edini izdajalci gavd, čag, fešt in žurov … pravi poznavalci poznamo še kar nekaj takšnih znamenj. Recimo napihnjeni baloni ali s fotografijami praznujočega polepljeni stebri javne razsvetljave.
Seveda je najbolj očitno in celo za zdravstvenega inšpektorja začetnika lahko prepoznavno znamenje – mlaj oziroma vitka smreka, zasajena pred hišo, kjer se odvija zabava. Če sta smreki dve in nekaj nižji, med njima pa razpet napis, gre za poroko, če so vsi v črnem, gre za pogreb. Tudi sedmina je lahko, če ne že vesela, pa vsaj radoživa!
Obstaja pa sreča v nesreči, kajti preroško so slovenske oblasti nekje na prelomu tisočletja z zakonom o društvih športnim, kulturnim, gasilskim in lovskim društvom pravzaprav onemogočile organizacijo vrtnih veselic. Društvena veselica je tako skoraj izumrla in še dobro, da je, kajti poštena gasilska veselica bi bila dandanašnji za virus nekaj podobnega, kot so aljaške reke za losose.
In še k usodni zahtevi z začetka oddaje: "Nujno se je treba prenehati zabavati!"
Seveda se bomo potrebnim ukrepom prilagodili; a če nam bo temnordeča faza ukinila domače zabave, naj nam inšpektorji pustijo pri miru vsaj vlado, predsednika republike in parlament. Nekaj zabave si pa državljani le zaslužimo!
754 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Vsi tisti, ki mislite, da sta vrag in šala kakorkoli povezana z renesančno literaturo, se bridko motite. Vrag je šalo odnesel na zabave!
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Vsi tisti, ki mislite, da sta vrag in šala kakorkoli povezana z renesančno literaturo, se bridko motite. Vrag je šalo odnesel na zabave!
Kar je logično, kajti tako šala kot vrag se najbolje počutita prav na zabavah.
Zabava ima v Sloveniji veliko pojavnih oblik. Lahko je "žur", lahko je "fešta", lahko je "gauda" in lahko je "čaga". Če naštejemo le tiste regionalno najbolj značilne pojavne oblike. Prav zaradi regionalnih posebnosti je vpliv zabav na epidemijo tako zelo težko pojasniti. Nekoliko lažje je pojasniti vpliv epidemije na zabave …
Celo epidemiološka stroka je potrebovala kar pol leta intenzivnega virusa in veliko mero poguma, da je s prstom pokazala na največje gojišče virusa. Zasebne zabave, žuri, čage, gaude in fešte so središče drugega vala. Medtem ko je bil prvi povezan s potovanji, se je drugi rodil s turizmom in končno zaživel na dvoriščih in v zadnjih sobah lokalov ter se zadnje dni preselil v dnevne sobe, ki imajo pohištvo potisnjeno ob stene; ali pa celo v garaže in v boljših hišah v posebej za žure prirejene prostore.
Žal je tako, da stroki kot tudi politiki kaj drugega kot kazanje s prstom na zasebne zabave ne ostane; in tisti, ki beremo med vrsticami, smo tudi doumeli: "Nujno se je treba prenehati zabavati!"
K tej zahtevi se vrnemo proti koncu današnjega razmisleka, najprej pa poglejmo, ali je domačo zabavo – "hausbal" so ji včasih rekli odličnjaki – res tako nemogoče prepoznati.
Ravno nasprotno! Žuri se kar sami postavljajo na ogled in ko pade še "ta rdeča", bodo imeli zdravstveni inšpektorji nadvse enostavno nalogo izslediti nelegalne žure, ki se in ki se bodo dogajali na domovih.
Kako torej prepoznati čago, gaudo, fešto ali žur v času korone? Te sorte rabote na srečo za seboj puščajo globoke sledi, ki jih mora vesten zdravstveni inšpektor poznati in biti nanje pozoren.
Najprej je tu znak za omejitev hitrosti. Če torej inšpektor vidi znak za omejitev hitrosti, na katerem piše "18", lahko upravičeno sklepa, da je v bližini epidemiološko tvegano praznovanje polnoletnosti. Kajti nikjer v Sloveniji ni hitrost omejena na osemnajst kilometrov na uro. Zelo podobno je z znaki za omejitev hitrosti na dvajset in trideset kilometrov. Zaplete se pri omejitvi na štirideset, a ker so območja s takšno omejitvijo redka, lahko izkušen inšpektor navoha praznovanje štiridesete obletnice. Ki je v zadnjem času postalo vse bolj popularno.
Seveda je kralj omejitev hitrosti "Abraham"! Petdesetka je najbolj razširjena, najbolj mistična in najbolj usodna obletnica in ker je omejitev hitrosti na petdeset izjemno pogosta, Abraham pa tudi, mora inšpektor najti ob prometnem znaku še ostala znamenja, da gre za epidemiološko nevarno zabavo, ne pa za varnost v cestnem prometu. Če ima srečo, bo naletel na delovni kombinezon, naphan s slamo v podobo moža, ki bo v roki držal najbolj priljubljeno orodje praznujočega. Mogoče bo tak moški visel z droga, kar priča, da praznuje električar; če bo imel v rokah motorno žago, je gozdar, lahko pa bo imel okoli pasu avtomobilsko gumo, kar govori o tem, da rad hodi na morje. Fenomen teh abrahamskih "malih plastik" je na srečo NIJZ razširjen povsod po slovenskem podeželju, ki pa je – kar je nerodno – tudi najtrdnejše oporišče vladajoče politike. Tako mora inšpektor paziti, da z morebitnim zapiranjem abrahamov na rovaš javnega zdravja ne poruši krhkega ravnovesja znotraj slovenske politike.
Seveda pa znaki za omejitev hitrosti niso edini izdajalci gavd, čag, fešt in žurov … pravi poznavalci poznamo še kar nekaj takšnih znamenj. Recimo napihnjeni baloni ali s fotografijami praznujočega polepljeni stebri javne razsvetljave.
Seveda je najbolj očitno in celo za zdravstvenega inšpektorja začetnika lahko prepoznavno znamenje – mlaj oziroma vitka smreka, zasajena pred hišo, kjer se odvija zabava. Če sta smreki dve in nekaj nižji, med njima pa razpet napis, gre za poroko, če so vsi v črnem, gre za pogreb. Tudi sedmina je lahko, če ne že vesela, pa vsaj radoživa!
Obstaja pa sreča v nesreči, kajti preroško so slovenske oblasti nekje na prelomu tisočletja z zakonom o društvih športnim, kulturnim, gasilskim in lovskim društvom pravzaprav onemogočile organizacijo vrtnih veselic. Društvena veselica je tako skoraj izumrla in še dobro, da je, kajti poštena gasilska veselica bi bila dandanašnji za virus nekaj podobnega, kot so aljaške reke za losose.
In še k usodni zahtevi z začetka oddaje: "Nujno se je treba prenehati zabavati!"
Seveda se bomo potrebnim ukrepom prilagodili; a če nam bo temnordeča faza ukinila domače zabave, naj nam inšpektorji pustijo pri miru vsaj vlado, predsednika republike in parlament. Nekaj zabave si pa državljani le zaslužimo!
Namesto analize pritlehnosti, packarij in vseh vrst umazanij se bomo v preostalih oddajah do zamenjave koledarja ukvarjali izključno z božično-novoletnimi temami in tako poskušali v temne popoldneve dostaviti nekaj dodatne svetlobe. Piše: Marko Radmilovič
Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič
Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite
Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.
Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.
V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?
Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.
V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.
Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.
V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič
Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.
Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.
Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.
Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko
Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.
Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.
Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.
Neveljaven email naslov