Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Vsi tisti, ki mislite, da sta vrag in šala kakorkoli povezana z renesančno literaturo, se bridko motite. Vrag je šalo odnesel na zabave!
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Vsi tisti, ki mislite, da sta vrag in šala kakorkoli povezana z renesančno literaturo, se bridko motite. Vrag je šalo odnesel na zabave!
Kar je logično, kajti tako šala kot vrag se najbolje počutita prav na zabavah.
Zabava ima v Sloveniji veliko pojavnih oblik. Lahko je "žur", lahko je "fešta", lahko je "gauda" in lahko je "čaga". Če naštejemo le tiste regionalno najbolj značilne pojavne oblike. Prav zaradi regionalnih posebnosti je vpliv zabav na epidemijo tako zelo težko pojasniti. Nekoliko lažje je pojasniti vpliv epidemije na zabave …
Celo epidemiološka stroka je potrebovala kar pol leta intenzivnega virusa in veliko mero poguma, da je s prstom pokazala na največje gojišče virusa. Zasebne zabave, žuri, čage, gaude in fešte so središče drugega vala. Medtem ko je bil prvi povezan s potovanji, se je drugi rodil s turizmom in končno zaživel na dvoriščih in v zadnjih sobah lokalov ter se zadnje dni preselil v dnevne sobe, ki imajo pohištvo potisnjeno ob stene; ali pa celo v garaže in v boljših hišah v posebej za žure prirejene prostore.
Žal je tako, da stroki kot tudi politiki kaj drugega kot kazanje s prstom na zasebne zabave ne ostane; in tisti, ki beremo med vrsticami, smo tudi doumeli: "Nujno se je treba prenehati zabavati!"
K tej zahtevi se vrnemo proti koncu današnjega razmisleka, najprej pa poglejmo, ali je domačo zabavo – "hausbal" so ji včasih rekli odličnjaki – res tako nemogoče prepoznati.
Ravno nasprotno! Žuri se kar sami postavljajo na ogled in ko pade še "ta rdeča", bodo imeli zdravstveni inšpektorji nadvse enostavno nalogo izslediti nelegalne žure, ki se in ki se bodo dogajali na domovih.
Kako torej prepoznati čago, gaudo, fešto ali žur v času korone? Te sorte rabote na srečo za seboj puščajo globoke sledi, ki jih mora vesten zdravstveni inšpektor poznati in biti nanje pozoren.
Najprej je tu znak za omejitev hitrosti. Če torej inšpektor vidi znak za omejitev hitrosti, na katerem piše "18", lahko upravičeno sklepa, da je v bližini epidemiološko tvegano praznovanje polnoletnosti. Kajti nikjer v Sloveniji ni hitrost omejena na osemnajst kilometrov na uro. Zelo podobno je z znaki za omejitev hitrosti na dvajset in trideset kilometrov. Zaplete se pri omejitvi na štirideset, a ker so območja s takšno omejitvijo redka, lahko izkušen inšpektor navoha praznovanje štiridesete obletnice. Ki je v zadnjem času postalo vse bolj popularno.
Seveda je kralj omejitev hitrosti "Abraham"! Petdesetka je najbolj razširjena, najbolj mistična in najbolj usodna obletnica in ker je omejitev hitrosti na petdeset izjemno pogosta, Abraham pa tudi, mora inšpektor najti ob prometnem znaku še ostala znamenja, da gre za epidemiološko nevarno zabavo, ne pa za varnost v cestnem prometu. Če ima srečo, bo naletel na delovni kombinezon, naphan s slamo v podobo moža, ki bo v roki držal najbolj priljubljeno orodje praznujočega. Mogoče bo tak moški visel z droga, kar priča, da praznuje električar; če bo imel v rokah motorno žago, je gozdar, lahko pa bo imel okoli pasu avtomobilsko gumo, kar govori o tem, da rad hodi na morje. Fenomen teh abrahamskih "malih plastik" je na srečo NIJZ razširjen povsod po slovenskem podeželju, ki pa je – kar je nerodno – tudi najtrdnejše oporišče vladajoče politike. Tako mora inšpektor paziti, da z morebitnim zapiranjem abrahamov na rovaš javnega zdravja ne poruši krhkega ravnovesja znotraj slovenske politike.
Seveda pa znaki za omejitev hitrosti niso edini izdajalci gavd, čag, fešt in žurov … pravi poznavalci poznamo še kar nekaj takšnih znamenj. Recimo napihnjeni baloni ali s fotografijami praznujočega polepljeni stebri javne razsvetljave.
Seveda je najbolj očitno in celo za zdravstvenega inšpektorja začetnika lahko prepoznavno znamenje – mlaj oziroma vitka smreka, zasajena pred hišo, kjer se odvija zabava. Če sta smreki dve in nekaj nižji, med njima pa razpet napis, gre za poroko, če so vsi v črnem, gre za pogreb. Tudi sedmina je lahko, če ne že vesela, pa vsaj radoživa!
Obstaja pa sreča v nesreči, kajti preroško so slovenske oblasti nekje na prelomu tisočletja z zakonom o društvih športnim, kulturnim, gasilskim in lovskim društvom pravzaprav onemogočile organizacijo vrtnih veselic. Društvena veselica je tako skoraj izumrla in še dobro, da je, kajti poštena gasilska veselica bi bila dandanašnji za virus nekaj podobnega, kot so aljaške reke za losose.
In še k usodni zahtevi z začetka oddaje: "Nujno se je treba prenehati zabavati!"
Seveda se bomo potrebnim ukrepom prilagodili; a če nam bo temnordeča faza ukinila domače zabave, naj nam inšpektorji pustijo pri miru vsaj vlado, predsednika republike in parlament. Nekaj zabave si pa državljani le zaslužimo!
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Vsi tisti, ki mislite, da sta vrag in šala kakorkoli povezana z renesančno literaturo, se bridko motite. Vrag je šalo odnesel na zabave!
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Vsi tisti, ki mislite, da sta vrag in šala kakorkoli povezana z renesančno literaturo, se bridko motite. Vrag je šalo odnesel na zabave!
Kar je logično, kajti tako šala kot vrag se najbolje počutita prav na zabavah.
Zabava ima v Sloveniji veliko pojavnih oblik. Lahko je "žur", lahko je "fešta", lahko je "gauda" in lahko je "čaga". Če naštejemo le tiste regionalno najbolj značilne pojavne oblike. Prav zaradi regionalnih posebnosti je vpliv zabav na epidemijo tako zelo težko pojasniti. Nekoliko lažje je pojasniti vpliv epidemije na zabave …
Celo epidemiološka stroka je potrebovala kar pol leta intenzivnega virusa in veliko mero poguma, da je s prstom pokazala na največje gojišče virusa. Zasebne zabave, žuri, čage, gaude in fešte so središče drugega vala. Medtem ko je bil prvi povezan s potovanji, se je drugi rodil s turizmom in končno zaživel na dvoriščih in v zadnjih sobah lokalov ter se zadnje dni preselil v dnevne sobe, ki imajo pohištvo potisnjeno ob stene; ali pa celo v garaže in v boljših hišah v posebej za žure prirejene prostore.
Žal je tako, da stroki kot tudi politiki kaj drugega kot kazanje s prstom na zasebne zabave ne ostane; in tisti, ki beremo med vrsticami, smo tudi doumeli: "Nujno se je treba prenehati zabavati!"
K tej zahtevi se vrnemo proti koncu današnjega razmisleka, najprej pa poglejmo, ali je domačo zabavo – "hausbal" so ji včasih rekli odličnjaki – res tako nemogoče prepoznati.
Ravno nasprotno! Žuri se kar sami postavljajo na ogled in ko pade še "ta rdeča", bodo imeli zdravstveni inšpektorji nadvse enostavno nalogo izslediti nelegalne žure, ki se in ki se bodo dogajali na domovih.
Kako torej prepoznati čago, gaudo, fešto ali žur v času korone? Te sorte rabote na srečo za seboj puščajo globoke sledi, ki jih mora vesten zdravstveni inšpektor poznati in biti nanje pozoren.
Najprej je tu znak za omejitev hitrosti. Če torej inšpektor vidi znak za omejitev hitrosti, na katerem piše "18", lahko upravičeno sklepa, da je v bližini epidemiološko tvegano praznovanje polnoletnosti. Kajti nikjer v Sloveniji ni hitrost omejena na osemnajst kilometrov na uro. Zelo podobno je z znaki za omejitev hitrosti na dvajset in trideset kilometrov. Zaplete se pri omejitvi na štirideset, a ker so območja s takšno omejitvijo redka, lahko izkušen inšpektor navoha praznovanje štiridesete obletnice. Ki je v zadnjem času postalo vse bolj popularno.
Seveda je kralj omejitev hitrosti "Abraham"! Petdesetka je najbolj razširjena, najbolj mistična in najbolj usodna obletnica in ker je omejitev hitrosti na petdeset izjemno pogosta, Abraham pa tudi, mora inšpektor najti ob prometnem znaku še ostala znamenja, da gre za epidemiološko nevarno zabavo, ne pa za varnost v cestnem prometu. Če ima srečo, bo naletel na delovni kombinezon, naphan s slamo v podobo moža, ki bo v roki držal najbolj priljubljeno orodje praznujočega. Mogoče bo tak moški visel z droga, kar priča, da praznuje električar; če bo imel v rokah motorno žago, je gozdar, lahko pa bo imel okoli pasu avtomobilsko gumo, kar govori o tem, da rad hodi na morje. Fenomen teh abrahamskih "malih plastik" je na srečo NIJZ razširjen povsod po slovenskem podeželju, ki pa je – kar je nerodno – tudi najtrdnejše oporišče vladajoče politike. Tako mora inšpektor paziti, da z morebitnim zapiranjem abrahamov na rovaš javnega zdravja ne poruši krhkega ravnovesja znotraj slovenske politike.
Seveda pa znaki za omejitev hitrosti niso edini izdajalci gavd, čag, fešt in žurov … pravi poznavalci poznamo še kar nekaj takšnih znamenj. Recimo napihnjeni baloni ali s fotografijami praznujočega polepljeni stebri javne razsvetljave.
Seveda je najbolj očitno in celo za zdravstvenega inšpektorja začetnika lahko prepoznavno znamenje – mlaj oziroma vitka smreka, zasajena pred hišo, kjer se odvija zabava. Če sta smreki dve in nekaj nižji, med njima pa razpet napis, gre za poroko, če so vsi v črnem, gre za pogreb. Tudi sedmina je lahko, če ne že vesela, pa vsaj radoživa!
Obstaja pa sreča v nesreči, kajti preroško so slovenske oblasti nekje na prelomu tisočletja z zakonom o društvih športnim, kulturnim, gasilskim in lovskim društvom pravzaprav onemogočile organizacijo vrtnih veselic. Društvena veselica je tako skoraj izumrla in še dobro, da je, kajti poštena gasilska veselica bi bila dandanašnji za virus nekaj podobnega, kot so aljaške reke za losose.
In še k usodni zahtevi z začetka oddaje: "Nujno se je treba prenehati zabavati!"
Seveda se bomo potrebnim ukrepom prilagodili; a če nam bo temnordeča faza ukinila domače zabave, naj nam inšpektorji pustijo pri miru vsaj vlado, predsednika republike in parlament. Nekaj zabave si pa državljani le zaslužimo!
Danes pa o nenavadno uspešni letini sezonskih ovadb. Ovadbe so običajno enakomerno razporejene čez vse leto, a letos so se, najverjetneje zaradi zelo vlažne pomladi, razmnožile čez vse razumne meje.
Današnjo neambiciozno analizo objavljamo za vsak primer. Za vsak primer, če se bo 450 turških delavcev res naselilo v Orehku pri Postojni. Za vsak primer, če bodo za njih res zgradili kontejnersko naselje, ki bo popolnoma samooskrbno. In za vsak primer, če bodo imeli ti delavci resnično omejeno gibanje.
Premier nas pošilja v Venezuelo in ljudstvo, ki nasprotuje ali njemu, ali njegovi vladi, ali njegovi stranki je užaljeno. Mnogi so celo ogorčeni. Ampak ogorčeni, razočarani, celo jezni smo brez temeljitega premisleka. In če vsi ostali režimski mediji molčijo, se moramo vprašati v naši skromni oddaji: "Je to res tako slaba ideja?" Ali še drugače: "Je selitev v Venezuelo res nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi velikemu delu Slovencev?"
Danes bomo poskušali v maniri najbolj svetlih tradicij raziskovalnega novinarstva povezati na videz dva povsem nepovezana dogodka. Najprej je tu napoved ameriške vlade, da bo razkrila vse tajne dokumente o obstoju neznanih letečih predmetov, nato pa imamo smernice za kongres Slovenske demokratske stranke, ki predvidevajo, da se bo v Sloveniji obudila državljanska vojna.
Kar nekaj vprašanj se odpira zainteresirani javnosti ob izobešeni izraelski zastavi na poslopju vlade. Na mnoga je odgovorila naša odlična dopisniška mreža, na nekatera, tista najzagonetnejša, pa odgovarjamo v naši oddaji.
Danes pa je na vrsti zelo popularna in oblegana rubrika "Poslušalci sprašujejo, mi odgovarjamo." Zanimivo je, da so vsa prispela pisma vsebovala enako vprašanje. Naša zvesta poslušalca nas naprošata, da z močjo družboslovne analize poskusimo priti do dna najnovejšemu protokolarnemu darilu republike Slovenije, ki bodo manšetni gumbi z vgraviranim karantanskim črnim panterjem.
Ali je torej mogoče, da so na Gregorčičevi stopili po poteh Led Zeppelinov in recimo Eaglesov in skrili Satana v kredit? Kaj nam s tem sporočajo?
Vodenje epidemije so v počitniškem tednu prevzeli tisti, od katerih bi to človek najmanj pričakoval.
Danes se še ne zavedamo, da je enotno ogorčen odziv na ustanovitev superbogataške in ekskluzivne nogometne lige edini enoten politični odziv združene Evrope v vsej njeni zgodovini.
Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.
Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.
Kje so študentje? Kje so visokošolski učitelji? In kje so univerze?
Injekcijske igle, ki smo jih včasih medijsko zaznali le, če so se narkomani preveč približali vrtcem, zadnje tedne vladajo našim ekranom. Boj za cepivo je hud in kot virus sam omogoča najrazličnejše interpretacije. Ker pa te niso naša domena, se posvetimo trdnim dejstvom, kar od nas zahteva uravnoteženo poročanje.
Te dni pričakujemo v Sloveniji komisijo za ugotavljanje dejstev o slovenski medijski krajini. Uradni naziv je v skladu z bruseljsko modo sicer daljši – po sistemu, da daljše je ime, večji je pomen določene komisije. Komisijo je k nam povabil premier, sestavljali pa jo bodo, predvidevamo, medijski strokovnjaki Evropske komisije.
Danes pa nekaj o kreganju na internetu, oziroma o kreganju na tamkajšnjih platformah. Kreganje je vgrajeno v samo srž internetnih platform in kot uči zgodovina, so se prvi skregali lektorji. Ker gre za izobražene in civilizirane ljudi, je od njihovega prepira ostalo uradno pojasnilo, da je šlo med člani lektorskega društva za različna mnenja o tem, ali naj na slovenskem za Facebook, Twitter, Instagram in tovarišijo uporabljamo "družbena" ali pa "družabna" omrežja. Kot je v slovenščini pogosto, ni zmagal nihče, oziroma ni nihče izgubil, zato danes pišoči, kot tresoči dijak pred tablo upa na slovnično amnestijo: "Dovoljeno je oboje!"
Eden izmed državnih podsistemov se zadnje mesece intenzivno razvija, zato je čas, da se posvetimo slovenski policiji.
Danes pa v pomanjkanju tehtnejših novic nekaj paberkov iz sveta znanosti. Najprej k jezikoslovju. Jezikovni inštitut pri SDS je za trenutek odložil delo pri izbiri primerne kitice Zdravljice za himno in posegel v samo strukturo jezika. Predlagajo novo terminologijo, kjer bi se slovnično število dvojine po novem poimenovalo dualizem.
Danes pa še kratek pogled na preteklo glasovanje o nezaupnici. Politične analize bomo prepustili političnim komentatorjem, ki jim je nezaupnica pravkar pognojila njivo za nov cikel kolobarjenja. Mi se bomo posvetili preprosti mehaniki, kajti menimo, da se ključ do razumevanja ne le obstoja ali padca vlade, temveč tudi do stanja demokracije v naši deželi ne skriva v rezultatu, temveč v postopku.
Ker so lani ni bilo tradicionalnih brucevanj, ki študentsko in profesorsko populacijo po navadi odrešijo nepotrebne revolucionarnosti, je korona zalomila situacijo tudi v visokem šolstvu. Neke vrste krizo je bilo za pričakovati, a resne napetosti so se začele, ko je vladi skoraj uspelo ukiniti akademsko leto in bi na tisoče maturantov skoraj končalo na "sončni upravi". Kot je v navadi ob takšnih slavnostnih priložnostih, je zastavo nosil naš premier in kot je še sploh v navadi, je za priložnost izumil kuplet ali dovtip, ki ima velik potencial, da postane narodno blago. Do takrat pa je postal viralen, kot se imenuje vseprisotnost takšnega ocvirka na medmrežju.
V naslednjih mesecih Slovenijo čakata dva izjemno zahtevna logistična podviga. V prvem se mora predsednik vlade skregati z vsakim državljanom posebej; v drugem pa moramo precepiti prebivalstvo. Povedano natančneje; predsedniku vlade se ni treba skregati s svojimi volivci, tako da bo čredna imunost na predsednika vlade nastopila nekje pri osemdesetih odstotkih skreganih. Kot je znano, pa bomo čredno imunost proti covidu-19 dosegli pri sedemdesetih odstotkih precepljenega prebivalstva.
Neveljaven email naslov