Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Vsi tisti, ki mislite, da sta vrag in šala kakorkoli povezana z renesančno literaturo, se bridko motite. Vrag je šalo odnesel na zabave!
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Vsi tisti, ki mislite, da sta vrag in šala kakorkoli povezana z renesančno literaturo, se bridko motite. Vrag je šalo odnesel na zabave!
Kar je logično, kajti tako šala kot vrag se najbolje počutita prav na zabavah.
Zabava ima v Sloveniji veliko pojavnih oblik. Lahko je "žur", lahko je "fešta", lahko je "gauda" in lahko je "čaga". Če naštejemo le tiste regionalno najbolj značilne pojavne oblike. Prav zaradi regionalnih posebnosti je vpliv zabav na epidemijo tako zelo težko pojasniti. Nekoliko lažje je pojasniti vpliv epidemije na zabave …
Celo epidemiološka stroka je potrebovala kar pol leta intenzivnega virusa in veliko mero poguma, da je s prstom pokazala na največje gojišče virusa. Zasebne zabave, žuri, čage, gaude in fešte so središče drugega vala. Medtem ko je bil prvi povezan s potovanji, se je drugi rodil s turizmom in končno zaživel na dvoriščih in v zadnjih sobah lokalov ter se zadnje dni preselil v dnevne sobe, ki imajo pohištvo potisnjeno ob stene; ali pa celo v garaže in v boljših hišah v posebej za žure prirejene prostore.
Žal je tako, da stroki kot tudi politiki kaj drugega kot kazanje s prstom na zasebne zabave ne ostane; in tisti, ki beremo med vrsticami, smo tudi doumeli: "Nujno se je treba prenehati zabavati!"
K tej zahtevi se vrnemo proti koncu današnjega razmisleka, najprej pa poglejmo, ali je domačo zabavo – "hausbal" so ji včasih rekli odličnjaki – res tako nemogoče prepoznati.
Ravno nasprotno! Žuri se kar sami postavljajo na ogled in ko pade še "ta rdeča", bodo imeli zdravstveni inšpektorji nadvse enostavno nalogo izslediti nelegalne žure, ki se in ki se bodo dogajali na domovih.
Kako torej prepoznati čago, gaudo, fešto ali žur v času korone? Te sorte rabote na srečo za seboj puščajo globoke sledi, ki jih mora vesten zdravstveni inšpektor poznati in biti nanje pozoren.
Najprej je tu znak za omejitev hitrosti. Če torej inšpektor vidi znak za omejitev hitrosti, na katerem piše "18", lahko upravičeno sklepa, da je v bližini epidemiološko tvegano praznovanje polnoletnosti. Kajti nikjer v Sloveniji ni hitrost omejena na osemnajst kilometrov na uro. Zelo podobno je z znaki za omejitev hitrosti na dvajset in trideset kilometrov. Zaplete se pri omejitvi na štirideset, a ker so območja s takšno omejitvijo redka, lahko izkušen inšpektor navoha praznovanje štiridesete obletnice. Ki je v zadnjem času postalo vse bolj popularno.
Seveda je kralj omejitev hitrosti "Abraham"! Petdesetka je najbolj razširjena, najbolj mistična in najbolj usodna obletnica in ker je omejitev hitrosti na petdeset izjemno pogosta, Abraham pa tudi, mora inšpektor najti ob prometnem znaku še ostala znamenja, da gre za epidemiološko nevarno zabavo, ne pa za varnost v cestnem prometu. Če ima srečo, bo naletel na delovni kombinezon, naphan s slamo v podobo moža, ki bo v roki držal najbolj priljubljeno orodje praznujočega. Mogoče bo tak moški visel z droga, kar priča, da praznuje električar; če bo imel v rokah motorno žago, je gozdar, lahko pa bo imel okoli pasu avtomobilsko gumo, kar govori o tem, da rad hodi na morje. Fenomen teh abrahamskih "malih plastik" je na srečo NIJZ razširjen povsod po slovenskem podeželju, ki pa je – kar je nerodno – tudi najtrdnejše oporišče vladajoče politike. Tako mora inšpektor paziti, da z morebitnim zapiranjem abrahamov na rovaš javnega zdravja ne poruši krhkega ravnovesja znotraj slovenske politike.
Seveda pa znaki za omejitev hitrosti niso edini izdajalci gavd, čag, fešt in žurov … pravi poznavalci poznamo še kar nekaj takšnih znamenj. Recimo napihnjeni baloni ali s fotografijami praznujočega polepljeni stebri javne razsvetljave.
Seveda je najbolj očitno in celo za zdravstvenega inšpektorja začetnika lahko prepoznavno znamenje – mlaj oziroma vitka smreka, zasajena pred hišo, kjer se odvija zabava. Če sta smreki dve in nekaj nižji, med njima pa razpet napis, gre za poroko, če so vsi v črnem, gre za pogreb. Tudi sedmina je lahko, če ne že vesela, pa vsaj radoživa!
Obstaja pa sreča v nesreči, kajti preroško so slovenske oblasti nekje na prelomu tisočletja z zakonom o društvih športnim, kulturnim, gasilskim in lovskim društvom pravzaprav onemogočile organizacijo vrtnih veselic. Društvena veselica je tako skoraj izumrla in še dobro, da je, kajti poštena gasilska veselica bi bila dandanašnji za virus nekaj podobnega, kot so aljaške reke za losose.
In še k usodni zahtevi z začetka oddaje: "Nujno se je treba prenehati zabavati!"
Seveda se bomo potrebnim ukrepom prilagodili; a če nam bo temnordeča faza ukinila domače zabave, naj nam inšpektorji pustijo pri miru vsaj vlado, predsednika republike in parlament. Nekaj zabave si pa državljani le zaslužimo!
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Vsi tisti, ki mislite, da sta vrag in šala kakorkoli povezana z renesančno literaturo, se bridko motite. Vrag je šalo odnesel na zabave!
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Vsi tisti, ki mislite, da sta vrag in šala kakorkoli povezana z renesančno literaturo, se bridko motite. Vrag je šalo odnesel na zabave!
Kar je logično, kajti tako šala kot vrag se najbolje počutita prav na zabavah.
Zabava ima v Sloveniji veliko pojavnih oblik. Lahko je "žur", lahko je "fešta", lahko je "gauda" in lahko je "čaga". Če naštejemo le tiste regionalno najbolj značilne pojavne oblike. Prav zaradi regionalnih posebnosti je vpliv zabav na epidemijo tako zelo težko pojasniti. Nekoliko lažje je pojasniti vpliv epidemije na zabave …
Celo epidemiološka stroka je potrebovala kar pol leta intenzivnega virusa in veliko mero poguma, da je s prstom pokazala na največje gojišče virusa. Zasebne zabave, žuri, čage, gaude in fešte so središče drugega vala. Medtem ko je bil prvi povezan s potovanji, se je drugi rodil s turizmom in končno zaživel na dvoriščih in v zadnjih sobah lokalov ter se zadnje dni preselil v dnevne sobe, ki imajo pohištvo potisnjeno ob stene; ali pa celo v garaže in v boljših hišah v posebej za žure prirejene prostore.
Žal je tako, da stroki kot tudi politiki kaj drugega kot kazanje s prstom na zasebne zabave ne ostane; in tisti, ki beremo med vrsticami, smo tudi doumeli: "Nujno se je treba prenehati zabavati!"
K tej zahtevi se vrnemo proti koncu današnjega razmisleka, najprej pa poglejmo, ali je domačo zabavo – "hausbal" so ji včasih rekli odličnjaki – res tako nemogoče prepoznati.
Ravno nasprotno! Žuri se kar sami postavljajo na ogled in ko pade še "ta rdeča", bodo imeli zdravstveni inšpektorji nadvse enostavno nalogo izslediti nelegalne žure, ki se in ki se bodo dogajali na domovih.
Kako torej prepoznati čago, gaudo, fešto ali žur v času korone? Te sorte rabote na srečo za seboj puščajo globoke sledi, ki jih mora vesten zdravstveni inšpektor poznati in biti nanje pozoren.
Najprej je tu znak za omejitev hitrosti. Če torej inšpektor vidi znak za omejitev hitrosti, na katerem piše "18", lahko upravičeno sklepa, da je v bližini epidemiološko tvegano praznovanje polnoletnosti. Kajti nikjer v Sloveniji ni hitrost omejena na osemnajst kilometrov na uro. Zelo podobno je z znaki za omejitev hitrosti na dvajset in trideset kilometrov. Zaplete se pri omejitvi na štirideset, a ker so območja s takšno omejitvijo redka, lahko izkušen inšpektor navoha praznovanje štiridesete obletnice. Ki je v zadnjem času postalo vse bolj popularno.
Seveda je kralj omejitev hitrosti "Abraham"! Petdesetka je najbolj razširjena, najbolj mistična in najbolj usodna obletnica in ker je omejitev hitrosti na petdeset izjemno pogosta, Abraham pa tudi, mora inšpektor najti ob prometnem znaku še ostala znamenja, da gre za epidemiološko nevarno zabavo, ne pa za varnost v cestnem prometu. Če ima srečo, bo naletel na delovni kombinezon, naphan s slamo v podobo moža, ki bo v roki držal najbolj priljubljeno orodje praznujočega. Mogoče bo tak moški visel z droga, kar priča, da praznuje električar; če bo imel v rokah motorno žago, je gozdar, lahko pa bo imel okoli pasu avtomobilsko gumo, kar govori o tem, da rad hodi na morje. Fenomen teh abrahamskih "malih plastik" je na srečo NIJZ razširjen povsod po slovenskem podeželju, ki pa je – kar je nerodno – tudi najtrdnejše oporišče vladajoče politike. Tako mora inšpektor paziti, da z morebitnim zapiranjem abrahamov na rovaš javnega zdravja ne poruši krhkega ravnovesja znotraj slovenske politike.
Seveda pa znaki za omejitev hitrosti niso edini izdajalci gavd, čag, fešt in žurov … pravi poznavalci poznamo še kar nekaj takšnih znamenj. Recimo napihnjeni baloni ali s fotografijami praznujočega polepljeni stebri javne razsvetljave.
Seveda je najbolj očitno in celo za zdravstvenega inšpektorja začetnika lahko prepoznavno znamenje – mlaj oziroma vitka smreka, zasajena pred hišo, kjer se odvija zabava. Če sta smreki dve in nekaj nižji, med njima pa razpet napis, gre za poroko, če so vsi v črnem, gre za pogreb. Tudi sedmina je lahko, če ne že vesela, pa vsaj radoživa!
Obstaja pa sreča v nesreči, kajti preroško so slovenske oblasti nekje na prelomu tisočletja z zakonom o društvih športnim, kulturnim, gasilskim in lovskim društvom pravzaprav onemogočile organizacijo vrtnih veselic. Društvena veselica je tako skoraj izumrla in še dobro, da je, kajti poštena gasilska veselica bi bila dandanašnji za virus nekaj podobnega, kot so aljaške reke za losose.
In še k usodni zahtevi z začetka oddaje: "Nujno se je treba prenehati zabavati!"
Seveda se bomo potrebnim ukrepom prilagodili; a če nam bo temnordeča faza ukinila domače zabave, naj nam inšpektorji pustijo pri miru vsaj vlado, predsednika republike in parlament. Nekaj zabave si pa državljani le zaslužimo!
Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.
Do pred nekaj dnevi je bila unovčena četrtina bonov in s prigodno slovesnostjo so na Počivalškovem ministrstvu proslavili vrnitev polmilijontega bona v naročje proračuna.
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.
Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.
V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom ...
V praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju in o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo: že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija.
Danes bomo na radiu govorili o televiziji. Kar je dosti bolj obetavno, kot če bi na televiziji govorili o radiu. Javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj istitucij sistema, ampak če rasističnega nasilja ne bi videli, se mar ne bi zgodilo?
Poglejmo resnici v oči: edini, našega plemena, ki je znal z Avstrijci, je bil Martin Krpan. Vse pred njim in vse za njim pa same šleve. Tako se s svetlim spominom na sekanje lip, vlačenje konjev čez prag in na obglavljenje turške nadaljevanke lotimo današnje analize. O "Avstro" bomo govorili, ker že vsi ostali govorijo o "Ogrski".
Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se ogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje še lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih.
V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.
Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.
Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.
Marjan Jerman je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.
Neveljaven email naslov