Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Vsi tisti, ki mislite, da sta vrag in šala kakorkoli povezana z renesančno literaturo, se bridko motite. Vrag je šalo odnesel na zabave!
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Vsi tisti, ki mislite, da sta vrag in šala kakorkoli povezana z renesančno literaturo, se bridko motite. Vrag je šalo odnesel na zabave!
Kar je logično, kajti tako šala kot vrag se najbolje počutita prav na zabavah.
Zabava ima v Sloveniji veliko pojavnih oblik. Lahko je "žur", lahko je "fešta", lahko je "gauda" in lahko je "čaga". Če naštejemo le tiste regionalno najbolj značilne pojavne oblike. Prav zaradi regionalnih posebnosti je vpliv zabav na epidemijo tako zelo težko pojasniti. Nekoliko lažje je pojasniti vpliv epidemije na zabave …
Celo epidemiološka stroka je potrebovala kar pol leta intenzivnega virusa in veliko mero poguma, da je s prstom pokazala na največje gojišče virusa. Zasebne zabave, žuri, čage, gaude in fešte so središče drugega vala. Medtem ko je bil prvi povezan s potovanji, se je drugi rodil s turizmom in končno zaživel na dvoriščih in v zadnjih sobah lokalov ter se zadnje dni preselil v dnevne sobe, ki imajo pohištvo potisnjeno ob stene; ali pa celo v garaže in v boljših hišah v posebej za žure prirejene prostore.
Žal je tako, da stroki kot tudi politiki kaj drugega kot kazanje s prstom na zasebne zabave ne ostane; in tisti, ki beremo med vrsticami, smo tudi doumeli: "Nujno se je treba prenehati zabavati!"
K tej zahtevi se vrnemo proti koncu današnjega razmisleka, najprej pa poglejmo, ali je domačo zabavo – "hausbal" so ji včasih rekli odličnjaki – res tako nemogoče prepoznati.
Ravno nasprotno! Žuri se kar sami postavljajo na ogled in ko pade še "ta rdeča", bodo imeli zdravstveni inšpektorji nadvse enostavno nalogo izslediti nelegalne žure, ki se in ki se bodo dogajali na domovih.
Kako torej prepoznati čago, gaudo, fešto ali žur v času korone? Te sorte rabote na srečo za seboj puščajo globoke sledi, ki jih mora vesten zdravstveni inšpektor poznati in biti nanje pozoren.
Najprej je tu znak za omejitev hitrosti. Če torej inšpektor vidi znak za omejitev hitrosti, na katerem piše "18", lahko upravičeno sklepa, da je v bližini epidemiološko tvegano praznovanje polnoletnosti. Kajti nikjer v Sloveniji ni hitrost omejena na osemnajst kilometrov na uro. Zelo podobno je z znaki za omejitev hitrosti na dvajset in trideset kilometrov. Zaplete se pri omejitvi na štirideset, a ker so območja s takšno omejitvijo redka, lahko izkušen inšpektor navoha praznovanje štiridesete obletnice. Ki je v zadnjem času postalo vse bolj popularno.
Seveda je kralj omejitev hitrosti "Abraham"! Petdesetka je najbolj razširjena, najbolj mistična in najbolj usodna obletnica in ker je omejitev hitrosti na petdeset izjemno pogosta, Abraham pa tudi, mora inšpektor najti ob prometnem znaku še ostala znamenja, da gre za epidemiološko nevarno zabavo, ne pa za varnost v cestnem prometu. Če ima srečo, bo naletel na delovni kombinezon, naphan s slamo v podobo moža, ki bo v roki držal najbolj priljubljeno orodje praznujočega. Mogoče bo tak moški visel z droga, kar priča, da praznuje električar; če bo imel v rokah motorno žago, je gozdar, lahko pa bo imel okoli pasu avtomobilsko gumo, kar govori o tem, da rad hodi na morje. Fenomen teh abrahamskih "malih plastik" je na srečo NIJZ razširjen povsod po slovenskem podeželju, ki pa je – kar je nerodno – tudi najtrdnejše oporišče vladajoče politike. Tako mora inšpektor paziti, da z morebitnim zapiranjem abrahamov na rovaš javnega zdravja ne poruši krhkega ravnovesja znotraj slovenske politike.
Seveda pa znaki za omejitev hitrosti niso edini izdajalci gavd, čag, fešt in žurov … pravi poznavalci poznamo še kar nekaj takšnih znamenj. Recimo napihnjeni baloni ali s fotografijami praznujočega polepljeni stebri javne razsvetljave.
Seveda je najbolj očitno in celo za zdravstvenega inšpektorja začetnika lahko prepoznavno znamenje – mlaj oziroma vitka smreka, zasajena pred hišo, kjer se odvija zabava. Če sta smreki dve in nekaj nižji, med njima pa razpet napis, gre za poroko, če so vsi v črnem, gre za pogreb. Tudi sedmina je lahko, če ne že vesela, pa vsaj radoživa!
Obstaja pa sreča v nesreči, kajti preroško so slovenske oblasti nekje na prelomu tisočletja z zakonom o društvih športnim, kulturnim, gasilskim in lovskim društvom pravzaprav onemogočile organizacijo vrtnih veselic. Društvena veselica je tako skoraj izumrla in še dobro, da je, kajti poštena gasilska veselica bi bila dandanašnji za virus nekaj podobnega, kot so aljaške reke za losose.
In še k usodni zahtevi z začetka oddaje: "Nujno se je treba prenehati zabavati!"
Seveda se bomo potrebnim ukrepom prilagodili; a če nam bo temnordeča faza ukinila domače zabave, naj nam inšpektorji pustijo pri miru vsaj vlado, predsednika republike in parlament. Nekaj zabave si pa državljani le zaslužimo!
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Vsi tisti, ki mislite, da sta vrag in šala kakorkoli povezana z renesančno literaturo, se bridko motite. Vrag je šalo odnesel na zabave!
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Vsi tisti, ki mislite, da sta vrag in šala kakorkoli povezana z renesančno literaturo, se bridko motite. Vrag je šalo odnesel na zabave!
Kar je logično, kajti tako šala kot vrag se najbolje počutita prav na zabavah.
Zabava ima v Sloveniji veliko pojavnih oblik. Lahko je "žur", lahko je "fešta", lahko je "gauda" in lahko je "čaga". Če naštejemo le tiste regionalno najbolj značilne pojavne oblike. Prav zaradi regionalnih posebnosti je vpliv zabav na epidemijo tako zelo težko pojasniti. Nekoliko lažje je pojasniti vpliv epidemije na zabave …
Celo epidemiološka stroka je potrebovala kar pol leta intenzivnega virusa in veliko mero poguma, da je s prstom pokazala na največje gojišče virusa. Zasebne zabave, žuri, čage, gaude in fešte so središče drugega vala. Medtem ko je bil prvi povezan s potovanji, se je drugi rodil s turizmom in končno zaživel na dvoriščih in v zadnjih sobah lokalov ter se zadnje dni preselil v dnevne sobe, ki imajo pohištvo potisnjeno ob stene; ali pa celo v garaže in v boljših hišah v posebej za žure prirejene prostore.
Žal je tako, da stroki kot tudi politiki kaj drugega kot kazanje s prstom na zasebne zabave ne ostane; in tisti, ki beremo med vrsticami, smo tudi doumeli: "Nujno se je treba prenehati zabavati!"
K tej zahtevi se vrnemo proti koncu današnjega razmisleka, najprej pa poglejmo, ali je domačo zabavo – "hausbal" so ji včasih rekli odličnjaki – res tako nemogoče prepoznati.
Ravno nasprotno! Žuri se kar sami postavljajo na ogled in ko pade še "ta rdeča", bodo imeli zdravstveni inšpektorji nadvse enostavno nalogo izslediti nelegalne žure, ki se in ki se bodo dogajali na domovih.
Kako torej prepoznati čago, gaudo, fešto ali žur v času korone? Te sorte rabote na srečo za seboj puščajo globoke sledi, ki jih mora vesten zdravstveni inšpektor poznati in biti nanje pozoren.
Najprej je tu znak za omejitev hitrosti. Če torej inšpektor vidi znak za omejitev hitrosti, na katerem piše "18", lahko upravičeno sklepa, da je v bližini epidemiološko tvegano praznovanje polnoletnosti. Kajti nikjer v Sloveniji ni hitrost omejena na osemnajst kilometrov na uro. Zelo podobno je z znaki za omejitev hitrosti na dvajset in trideset kilometrov. Zaplete se pri omejitvi na štirideset, a ker so območja s takšno omejitvijo redka, lahko izkušen inšpektor navoha praznovanje štiridesete obletnice. Ki je v zadnjem času postalo vse bolj popularno.
Seveda je kralj omejitev hitrosti "Abraham"! Petdesetka je najbolj razširjena, najbolj mistična in najbolj usodna obletnica in ker je omejitev hitrosti na petdeset izjemno pogosta, Abraham pa tudi, mora inšpektor najti ob prometnem znaku še ostala znamenja, da gre za epidemiološko nevarno zabavo, ne pa za varnost v cestnem prometu. Če ima srečo, bo naletel na delovni kombinezon, naphan s slamo v podobo moža, ki bo v roki držal najbolj priljubljeno orodje praznujočega. Mogoče bo tak moški visel z droga, kar priča, da praznuje električar; če bo imel v rokah motorno žago, je gozdar, lahko pa bo imel okoli pasu avtomobilsko gumo, kar govori o tem, da rad hodi na morje. Fenomen teh abrahamskih "malih plastik" je na srečo NIJZ razširjen povsod po slovenskem podeželju, ki pa je – kar je nerodno – tudi najtrdnejše oporišče vladajoče politike. Tako mora inšpektor paziti, da z morebitnim zapiranjem abrahamov na rovaš javnega zdravja ne poruši krhkega ravnovesja znotraj slovenske politike.
Seveda pa znaki za omejitev hitrosti niso edini izdajalci gavd, čag, fešt in žurov … pravi poznavalci poznamo še kar nekaj takšnih znamenj. Recimo napihnjeni baloni ali s fotografijami praznujočega polepljeni stebri javne razsvetljave.
Seveda je najbolj očitno in celo za zdravstvenega inšpektorja začetnika lahko prepoznavno znamenje – mlaj oziroma vitka smreka, zasajena pred hišo, kjer se odvija zabava. Če sta smreki dve in nekaj nižji, med njima pa razpet napis, gre za poroko, če so vsi v črnem, gre za pogreb. Tudi sedmina je lahko, če ne že vesela, pa vsaj radoživa!
Obstaja pa sreča v nesreči, kajti preroško so slovenske oblasti nekje na prelomu tisočletja z zakonom o društvih športnim, kulturnim, gasilskim in lovskim društvom pravzaprav onemogočile organizacijo vrtnih veselic. Društvena veselica je tako skoraj izumrla in še dobro, da je, kajti poštena gasilska veselica bi bila dandanašnji za virus nekaj podobnega, kot so aljaške reke za losose.
In še k usodni zahtevi z začetka oddaje: "Nujno se je treba prenehati zabavati!"
Seveda se bomo potrebnim ukrepom prilagodili; a če nam bo temnordeča faza ukinila domače zabave, naj nam inšpektorji pustijo pri miru vsaj vlado, predsednika republike in parlament. Nekaj zabave si pa državljani le zaslužimo!
Kaj in česa smo se naučili o slovenskem, ne le volilnem telesu, temveč o slovenskem narodu na sploh – če analiziramo rezultate volitev iz 24. aprila 2022.
Vemo, da je predvolilni čas in da bi se naj v tem občutljivem obdobju izogibali zgodbic o kandidatih na prihajajočih volitvah, med katere se prišteva tudi obravnavani minister – ampak se bomo za svojo zaščito ovili v plašč alegorij in posplošenih primerjav.
Danes pa o najnovejšem, komaj zaznavnem incidentu, ki pa se z medijskimi ojačitvami po nekaj dneh zdi kot vesoljni potop. Ampak ker naša skromna oddaja presega domete družabno-omrežnih analiz, se podajmo še dlje in si zastavimo vprašanje, na katerega odgovor bo pred zadrego obvaroval bodoče rokovalce … Torej: "Ali je politika nad bontonom, ali pa si bonton jemlje jurisdikcijo tudi nad politiko?" Z drugimi besedami: "So politiki obvezani ne glede na politične razlike, da se drug do drugega vedejo spoštljivo?"
Danes pa o obrobni novici, ki jo bomo s pomočjo podtikanj, poenostavljan in insinuacij spremenili v glavno vest dneva. Govorimo o pujskih pod Pekrsko gorco.
V zadnjih dneh se je našemu obubožanemu kolumnističnem cehu nenavadno priključila četica novih kolumnistov, ki so se na hitro kvalificirali za ta poklic in danes v svojevrstnih kolumnističnih manufakturah proizvajajo kolumne, ki so namenjene za promoviranje sedanje oblasti, ki bi rada postala tudi bodoča. S pomočjo kolumn.
Danes pa o bližnji prihodnosti kot jo razume Slovenska nacionalna stranka. Nekaj časa izven dosega našega radarja so se preostali poslanci končno opogumili z zakonskim predlogom. Ki, kot je za to stranko v navadi, ni razočaral. Osredotočili so se na prepoved merjenja javnega mnenja, ki poslej pol leta pred volitvami ne bi bila več mogoča.
V Sloveniji se je samo z nam lastno intenzivnostjo razvnela debata o rogljičkih. Originalno in nekoliko snobovsko rečeno: o "croissantih"!
Vse, kar leze in gre, te dni išče vzrok za ukrajinsko vojno. Da bodo lahko bodoči učitelji zgodovine bodočim dijakom pojasnjevali razliko med vzrokom in povodom za vojno.
V dneh, ko je težko napisati karkoli smiselnega, smo poklicali na pomoč javni medijski servis Velike Britanije, tako tale zapisek nastaja ob pomoči znamenitega BBC-ja.
Danes pa vzemimo obrobno novičko in jo v svetli tradiciji naše oddaje s pomočjo pretiravanja, napihovanja in potvarjanja dejstev napihnimo do škandala.
Epidemija se počasi končuje, ampak premora ne bo. Globalna medijsko-politična vrhuška je poskrbela, da nam ne bo dolgčas. In da se bomo tresli za svoja življenja tudi v tednih in mesecih, ki prihajajo. Kajti kot beremo te dni, nas takoj po koncu epidemije čaka tretja svetovna vojna. Podobno je novoletnim praznikom. Komaj vdihneš od naporov božiča, te že čaka novo leto.
Do več kulture bomo težko prišli. Ministrstvo vodijo vsakokratne neoliberalne elite, umetniki so muhavi, trg je majhen, odjemalci smo obubožani, ko pa že pridemo v dvorano, postanemo navijači. Razen tega nas bremeni nikoli docela razčiščen odnos med ljubiteljsko in profesionalno kulturo, med neodvisnimi in državnimi umetniki, med kreativnostjo in navdihom ter med kulturo, politiko in gospodarstvom … Nekultura vseh teh težav nima. In če je zgraditi kulturnega človeka drago in zahteva veliko časa, volje in znanja, je omejiti nekulturnega človeka tolikanj lažje. Za kaj gre?
Danes pa na otok. Tam se že danes ukvarjajo s tem, kar nas v kratkem čaka vse. Z rahljanjem epidemijskih ukrepov so začeli iz omar padati epidemijski okostnjaki. Ali povedano manj dobesedno; začel se je velik lov na čarovnice, oziroma na tiste, ki so se med epidemijo zabavali.
Danes pa na kratko, a z nekaj več številkami, kot jih navadno uporabljamo v naši skromni oddaji. Pred bližajočim se ljudskim izrekanjem o naslednji upravljavski ekipi si upamo že vnaprej napovedati teme, ki bodo zaznamovale predvolilno obdobje.
Danes pa tema, ki ji ne bo več dolgo dano bivati med nami. O volitvah, volilnih napovedih, volilnih rezultatih, nam je dovoljeno govoriti le še nekaj tednov, ker, ko začnejo v naši hiši veljati volilni protokoli, moramo paziti, kaj govorimo. Zato o volilni aritmetiki že danes, ko so volitve še skrite v brstenju aprilskega zelenja.
V teh prelomnih časih imamo državljani noro srečo, da v Sloveniji obstaja garant miru in stabilnosti. To je slovenska vojska. Namreč v državah z urejeno oziroma omembe vredno vojaško silo lahko med šlamastikami, podobnimi slovenski, vedno računaš z možnostjo vojaškega prevzema oblasti. V Sloveniji se to pač ne more zgoditi, ker omembe vredne vojske nimamo.
Čaka nas super volilno leto. Ob tem zdaj že udomačenem izrazu se moramo tečnobno vprašati dvoje: "Ali bo super, ker bo toliko volitev", ali pa bodo vse te volitve enostavno "super"? Danes prinašamo nekaj osnovnih napotkov, nekakšen preživitveni paket za obnašanje v "super volilnem letu"!
Ob koncu leta v medijih iščemo dogodke leta, osebe leta, vrhunce in dno leta in tako naprej in tako nazaj … V zadnjem času pa se je pojavila še nova kategorija: beseda leta! Ker gre za samo esenco 365 dni, zbrano v najmanjšem mogočem nukleusu, smo nad izborom besede leta navdušeni tudi v našem skromnem uredništvu. In oba člana sta letos dvoglasno glasovala za besedo, ki je najgloblje obeležila in najlepše opisuje preteklo leto … Gre za besedo: "domoljubje"!
Glede na praznični čas samo na hitro in v nasprotju z našo maniro, nedopustno površno. Pismo, ki ga je pisal Janez Janša državljanom, je povzročilo povsem nepotrebno razburjenje. Ne toliko vsebina, ki je bila sicer pohvalna in potrebna – cepimo se – temveč način. Mnoge državljane je zaskrbelo, kje ali kako je Janša dobil njihove naslove. Menda kukanje v evidence prebivalstva ni v delokrogu predsednika vlade in ubogi Janez se je – prosto po vodji poslanske skupine SDS – že desettisočič znašel v preiskavi. Tokrat informacijske pooblaščenke.
Neveljaven email naslov