Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega
Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega
Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini.
Te dni se pripravlja objava velikega odkritja, ki ga nekateri v slovenski literarni zgodovini že danes označujejo za enako pomembnega, kot je bilo odkritje Brižinskih spomenikov. Skupina raziskovalcev iz najuglednejših literarnozgodovinskih ustanov pri nas se je s komparativnim študijem različnih virov dokopala do obstoja ne le izjemne literarne dediščine, temveč tudi do pozabljene zgodovinske osebnosti, ki je bila med Slovenci do danes povsem neznana, da ne rečemo namenoma prezrta.
A lepo po vrsti; raziskovalci so s temeljnimi študijami najprej ugotovili, da v slovenski zgodovini manjka lik, oseba, za katero so vedeli, da obstaja, a je nikoli niso mogli dokazati. Podobno kot so Pluton odkrili zaradi motenj v krožnicah ostalih planetov, so tudi s študijem posrednih virov iskali izginulo osebo … Ta oseba, literarnozgodovinska veda jo je imenovala "slovenski junak X", pa je po skoraj dveh desetletjih intenzivnega študija končno dobila ime. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega.
Prvi namigi o življenju Karla Velikega Slovenskega se pojavijo v psalmu iz trinajstega stoletja, ki so ga našli v knjižnici samostana v Stični.
O gospod, prinašam ti daritev!
V hišo, vsem nam skupno, in bodi mir s teboj.
Mir s teboj in s pokojninsko blagajno,
ki naj hrani in nahrani
našo čredo, državno banko
in našo sredinsko stranko …
Mir s teboj, o gospod, mir s teboj.
Usliši nas, Karl!
Karl Veliki Slovenski se je v fragmentih v starih spisih pojavil večkrat, a raziskovalci so pomotoma mislili, da gre za frankovskega vladarja iz osmega stoletja. Šele najnovejše raziskave so s tem, ko v slovenskem zapisu imena ni »e-ja«, ugotovile, da gre za naše gore list. Obstaja pa med obema velikima likoma svetovne zgodovine podobnost ... Tudi naš Karl Veliki se je rodil v frankovski državi; in sicer na njenem zahodu, na ozemlju, ki ga danes poznamo kot Belgijo.
Pomemben namig o obstoju neznanega slovenskega junaka so raziskovalci že pred leti našli v srednjeveški francoski literaturi. Tam je v enem viteških epov omenjen tudi Karl Slovenski …
Trubadurji so že peli žalostinke, "Desusov junak v hladnem leži pokoju".
A oni čudežno vstane in se vrne kot mesija; pozdravljan – in čaščen
od tistih, ki so mu hrbet obrnili ter v stranko žensko zvitorepo namestili.
S četico najzvestejših, zgolj s petimi poslanci
(vsi po vrsti stari znanci),
se na Rosinantu odpravi po premierstvo, ki pritiče mu po rodu.
Med raziskovanjem je literarne zgodovinarje begalo dejstvo, da se je v zgodovini v slovenski zavesti ter tako v ljudski kot umetni epiki obdržal Matija Korvin, ki smo ga slovenili kot Kralja Matjaža, vedenje o Karlu Velikem Slovenskem, pa se je izgubilo. Del razlage je najbrž v tem, da so bila slovanska plemena od nekdaj močno naklonjena Ogrom, kar se vidi še danes, ko smo Slovenci podložni Madžarom. Tako je zaradi dobrikanja Ogrom za naše lastne junake enostavno zmanjkalo ljudske pozornosti.
Da se šele danes učimo o Karlu Velikem Slovenskem, pa je krivo tudi to, da se v različnih obdobjih Karl pojavlja pod različnimi imeni. Viri ga tako omenjajo kot: Karla upokojenega, Karla železobetonskega, Karla obrambnega, Karla od kant, Karla odstopljenega ali pa kot Karla Erjavega. Tako so morali raziskovalci skozi mukotrpno analizo, da so ugotovili, kako se za vsemi temi nazivi skriva ena in ista oseba.
Mogoče najlepši dokaz za življenje, delo in obstoj Karla Velikega Slovenskega pa je zgodnjebaročni sonet, najden v zapuščini Matija Čopa. Njegov akrostih da ime DESUS.
Dajmo zapeti pesem v daljavo
O njem, ki mu bilo ime je Karel
Vsako ministrstvo, ki ga željan ugleda
V njem blodnjavo vzbudi skušnjavo.
Edini poklican znal je preživeti,
ko drug za drugim padli so mandati.
Znal postati član je mnogih kabinetov
Vešče parlamentarni spletkam se upreti.
Sovragi so trdili, da ga je pobralo,
Da ga zasenčila je prleška lepota.
Karlu se vse to ni nič poznalo.
Usoda ga ponovno vidi v sedli
Upokojenci voljno nastavljajo mu lica
Ne Janša, ne levica ga ne bodo zmedli …
Slava mu!
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega
Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega
Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini.
Te dni se pripravlja objava velikega odkritja, ki ga nekateri v slovenski literarni zgodovini že danes označujejo za enako pomembnega, kot je bilo odkritje Brižinskih spomenikov. Skupina raziskovalcev iz najuglednejših literarnozgodovinskih ustanov pri nas se je s komparativnim študijem različnih virov dokopala do obstoja ne le izjemne literarne dediščine, temveč tudi do pozabljene zgodovinske osebnosti, ki je bila med Slovenci do danes povsem neznana, da ne rečemo namenoma prezrta.
A lepo po vrsti; raziskovalci so s temeljnimi študijami najprej ugotovili, da v slovenski zgodovini manjka lik, oseba, za katero so vedeli, da obstaja, a je nikoli niso mogli dokazati. Podobno kot so Pluton odkrili zaradi motenj v krožnicah ostalih planetov, so tudi s študijem posrednih virov iskali izginulo osebo … Ta oseba, literarnozgodovinska veda jo je imenovala "slovenski junak X", pa je po skoraj dveh desetletjih intenzivnega študija končno dobila ime. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega.
Prvi namigi o življenju Karla Velikega Slovenskega se pojavijo v psalmu iz trinajstega stoletja, ki so ga našli v knjižnici samostana v Stični.
O gospod, prinašam ti daritev!
V hišo, vsem nam skupno, in bodi mir s teboj.
Mir s teboj in s pokojninsko blagajno,
ki naj hrani in nahrani
našo čredo, državno banko
in našo sredinsko stranko …
Mir s teboj, o gospod, mir s teboj.
Usliši nas, Karl!
Karl Veliki Slovenski se je v fragmentih v starih spisih pojavil večkrat, a raziskovalci so pomotoma mislili, da gre za frankovskega vladarja iz osmega stoletja. Šele najnovejše raziskave so s tem, ko v slovenskem zapisu imena ni »e-ja«, ugotovile, da gre za naše gore list. Obstaja pa med obema velikima likoma svetovne zgodovine podobnost ... Tudi naš Karl Veliki se je rodil v frankovski državi; in sicer na njenem zahodu, na ozemlju, ki ga danes poznamo kot Belgijo.
Pomemben namig o obstoju neznanega slovenskega junaka so raziskovalci že pred leti našli v srednjeveški francoski literaturi. Tam je v enem viteških epov omenjen tudi Karl Slovenski …
Trubadurji so že peli žalostinke, "Desusov junak v hladnem leži pokoju".
A oni čudežno vstane in se vrne kot mesija; pozdravljan – in čaščen
od tistih, ki so mu hrbet obrnili ter v stranko žensko zvitorepo namestili.
S četico najzvestejših, zgolj s petimi poslanci
(vsi po vrsti stari znanci),
se na Rosinantu odpravi po premierstvo, ki pritiče mu po rodu.
Med raziskovanjem je literarne zgodovinarje begalo dejstvo, da se je v zgodovini v slovenski zavesti ter tako v ljudski kot umetni epiki obdržal Matija Korvin, ki smo ga slovenili kot Kralja Matjaža, vedenje o Karlu Velikem Slovenskem, pa se je izgubilo. Del razlage je najbrž v tem, da so bila slovanska plemena od nekdaj močno naklonjena Ogrom, kar se vidi še danes, ko smo Slovenci podložni Madžarom. Tako je zaradi dobrikanja Ogrom za naše lastne junake enostavno zmanjkalo ljudske pozornosti.
Da se šele danes učimo o Karlu Velikem Slovenskem, pa je krivo tudi to, da se v različnih obdobjih Karl pojavlja pod različnimi imeni. Viri ga tako omenjajo kot: Karla upokojenega, Karla železobetonskega, Karla obrambnega, Karla od kant, Karla odstopljenega ali pa kot Karla Erjavega. Tako so morali raziskovalci skozi mukotrpno analizo, da so ugotovili, kako se za vsemi temi nazivi skriva ena in ista oseba.
Mogoče najlepši dokaz za življenje, delo in obstoj Karla Velikega Slovenskega pa je zgodnjebaročni sonet, najden v zapuščini Matija Čopa. Njegov akrostih da ime DESUS.
Dajmo zapeti pesem v daljavo
O njem, ki mu bilo ime je Karel
Vsako ministrstvo, ki ga željan ugleda
V njem blodnjavo vzbudi skušnjavo.
Edini poklican znal je preživeti,
ko drug za drugim padli so mandati.
Znal postati član je mnogih kabinetov
Vešče parlamentarni spletkam se upreti.
Sovragi so trdili, da ga je pobralo,
Da ga zasenčila je prleška lepota.
Karlu se vse to ni nič poznalo.
Usoda ga ponovno vidi v sedli
Upokojenci voljno nastavljajo mu lica
Ne Janša, ne levica ga ne bodo zmedli …
Slava mu!
Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni
Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.
Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano
Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.
Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.
Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.
Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?
Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.
Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".
Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.
Iz počitniškega ugodja nas je zbezal izreden dogodek – objavljena arbitraža o slovensko-hrvaški meji. Ne moremo dovoliti, da bi delovni ljudje in občani ostali brez razumljive razlage arbitraže.
Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.
Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.
Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.
Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”
Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.
Danes pa nekaj v obrambo olike in zdrave pameti. Bližajo se volitve. Kot ste zagotovo opazili. Najpogostejši znak bližajočih se volitev so politični analitiki, ki se začnejo v medijih pojavljati pogosteje kot vremenarji. “Ena lastovka še ne prinese pomladi, trije politični analitiki pa že prinesejo volitve.” Prihajajo volitve! Merilci javnega mnenja se vznemirijo. Novi obrazi se pobrijejo. Stari obrazi postanejo priljudni. Člani republiške volilne komisije se zberejo na skrivni lokaciji. Prostore osnovnih šol in vaških skupnosti pometejo. Stranke imajo kongrese. Če kongres nima stranke, jo ustanovi. Take stvari se dogajajo, ko se bližajo volitve.
Danes pa na kratko, kajti mudi se. Zastavili si bomo temeljno vprašanje razvoja in s tem prihodnosti te države: “Zakaj v Sloveniji ni mogoče ničesar več zgraditi?” Vprašanje bomo postavili brez večje ambicije nanj odgovoriti, kajti že tako se v javnosti potika preveč odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar pa je pravzaprav del problema.
Saga o veleposlaniku v Španiji, ki je med letoma 2007 in 2010 na veliko kupoval gospodinjske pripomočke in orodje, se počasi približuje koncu. Med sojenji, zastaranji in zahtevami po povračilu škode z obeh strani je prejšnje dni koprsko sodišče odločilo, da je njegova ekscelenca dejanja storila v neprištevnem stanju. Izvedenec je navedel psihiatrično bolezen, za katero boleha dotični in primer je za zdaj končan. Ob robu sodne sage smo kot zainteresirana javnost izvedeli še nekaj pikantnih, nekaj pa celo čudnih detajlov. Da je njegova ekscelenca še pred Madridom spolno napadel otroka, da je neracionalno zapravljal in tako naprej in tako nazaj.
Neveljaven email naslov