Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega
Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega
Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini.
Te dni se pripravlja objava velikega odkritja, ki ga nekateri v slovenski literarni zgodovini že danes označujejo za enako pomembnega, kot je bilo odkritje Brižinskih spomenikov. Skupina raziskovalcev iz najuglednejših literarnozgodovinskih ustanov pri nas se je s komparativnim študijem različnih virov dokopala do obstoja ne le izjemne literarne dediščine, temveč tudi do pozabljene zgodovinske osebnosti, ki je bila med Slovenci do danes povsem neznana, da ne rečemo namenoma prezrta.
A lepo po vrsti; raziskovalci so s temeljnimi študijami najprej ugotovili, da v slovenski zgodovini manjka lik, oseba, za katero so vedeli, da obstaja, a je nikoli niso mogli dokazati. Podobno kot so Pluton odkrili zaradi motenj v krožnicah ostalih planetov, so tudi s študijem posrednih virov iskali izginulo osebo … Ta oseba, literarnozgodovinska veda jo je imenovala "slovenski junak X", pa je po skoraj dveh desetletjih intenzivnega študija končno dobila ime. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega.
Prvi namigi o življenju Karla Velikega Slovenskega se pojavijo v psalmu iz trinajstega stoletja, ki so ga našli v knjižnici samostana v Stični.
O gospod, prinašam ti daritev!
V hišo, vsem nam skupno, in bodi mir s teboj.
Mir s teboj in s pokojninsko blagajno,
ki naj hrani in nahrani
našo čredo, državno banko
in našo sredinsko stranko …
Mir s teboj, o gospod, mir s teboj.
Usliši nas, Karl!
Karl Veliki Slovenski se je v fragmentih v starih spisih pojavil večkrat, a raziskovalci so pomotoma mislili, da gre za frankovskega vladarja iz osmega stoletja. Šele najnovejše raziskave so s tem, ko v slovenskem zapisu imena ni »e-ja«, ugotovile, da gre za naše gore list. Obstaja pa med obema velikima likoma svetovne zgodovine podobnost ... Tudi naš Karl Veliki se je rodil v frankovski državi; in sicer na njenem zahodu, na ozemlju, ki ga danes poznamo kot Belgijo.
Pomemben namig o obstoju neznanega slovenskega junaka so raziskovalci že pred leti našli v srednjeveški francoski literaturi. Tam je v enem viteških epov omenjen tudi Karl Slovenski …
Trubadurji so že peli žalostinke, "Desusov junak v hladnem leži pokoju".
A oni čudežno vstane in se vrne kot mesija; pozdravljan – in čaščen
od tistih, ki so mu hrbet obrnili ter v stranko žensko zvitorepo namestili.
S četico najzvestejših, zgolj s petimi poslanci
(vsi po vrsti stari znanci),
se na Rosinantu odpravi po premierstvo, ki pritiče mu po rodu.
Med raziskovanjem je literarne zgodovinarje begalo dejstvo, da se je v zgodovini v slovenski zavesti ter tako v ljudski kot umetni epiki obdržal Matija Korvin, ki smo ga slovenili kot Kralja Matjaža, vedenje o Karlu Velikem Slovenskem, pa se je izgubilo. Del razlage je najbrž v tem, da so bila slovanska plemena od nekdaj močno naklonjena Ogrom, kar se vidi še danes, ko smo Slovenci podložni Madžarom. Tako je zaradi dobrikanja Ogrom za naše lastne junake enostavno zmanjkalo ljudske pozornosti.
Da se šele danes učimo o Karlu Velikem Slovenskem, pa je krivo tudi to, da se v različnih obdobjih Karl pojavlja pod različnimi imeni. Viri ga tako omenjajo kot: Karla upokojenega, Karla železobetonskega, Karla obrambnega, Karla od kant, Karla odstopljenega ali pa kot Karla Erjavega. Tako so morali raziskovalci skozi mukotrpno analizo, da so ugotovili, kako se za vsemi temi nazivi skriva ena in ista oseba.
Mogoče najlepši dokaz za življenje, delo in obstoj Karla Velikega Slovenskega pa je zgodnjebaročni sonet, najden v zapuščini Matija Čopa. Njegov akrostih da ime DESUS.
Dajmo zapeti pesem v daljavo
O njem, ki mu bilo ime je Karel
Vsako ministrstvo, ki ga željan ugleda
V njem blodnjavo vzbudi skušnjavo.
Edini poklican znal je preživeti,
ko drug za drugim padli so mandati.
Znal postati član je mnogih kabinetov
Vešče parlamentarni spletkam se upreti.
Sovragi so trdili, da ga je pobralo,
Da ga zasenčila je prleška lepota.
Karlu se vse to ni nič poznalo.
Usoda ga ponovno vidi v sedli
Upokojenci voljno nastavljajo mu lica
Ne Janša, ne levica ga ne bodo zmedli …
Slava mu!
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega
Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega
Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini.
Te dni se pripravlja objava velikega odkritja, ki ga nekateri v slovenski literarni zgodovini že danes označujejo za enako pomembnega, kot je bilo odkritje Brižinskih spomenikov. Skupina raziskovalcev iz najuglednejših literarnozgodovinskih ustanov pri nas se je s komparativnim študijem različnih virov dokopala do obstoja ne le izjemne literarne dediščine, temveč tudi do pozabljene zgodovinske osebnosti, ki je bila med Slovenci do danes povsem neznana, da ne rečemo namenoma prezrta.
A lepo po vrsti; raziskovalci so s temeljnimi študijami najprej ugotovili, da v slovenski zgodovini manjka lik, oseba, za katero so vedeli, da obstaja, a je nikoli niso mogli dokazati. Podobno kot so Pluton odkrili zaradi motenj v krožnicah ostalih planetov, so tudi s študijem posrednih virov iskali izginulo osebo … Ta oseba, literarnozgodovinska veda jo je imenovala "slovenski junak X", pa je po skoraj dveh desetletjih intenzivnega študija končno dobila ime. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega.
Prvi namigi o življenju Karla Velikega Slovenskega se pojavijo v psalmu iz trinajstega stoletja, ki so ga našli v knjižnici samostana v Stični.
O gospod, prinašam ti daritev!
V hišo, vsem nam skupno, in bodi mir s teboj.
Mir s teboj in s pokojninsko blagajno,
ki naj hrani in nahrani
našo čredo, državno banko
in našo sredinsko stranko …
Mir s teboj, o gospod, mir s teboj.
Usliši nas, Karl!
Karl Veliki Slovenski se je v fragmentih v starih spisih pojavil večkrat, a raziskovalci so pomotoma mislili, da gre za frankovskega vladarja iz osmega stoletja. Šele najnovejše raziskave so s tem, ko v slovenskem zapisu imena ni »e-ja«, ugotovile, da gre za naše gore list. Obstaja pa med obema velikima likoma svetovne zgodovine podobnost ... Tudi naš Karl Veliki se je rodil v frankovski državi; in sicer na njenem zahodu, na ozemlju, ki ga danes poznamo kot Belgijo.
Pomemben namig o obstoju neznanega slovenskega junaka so raziskovalci že pred leti našli v srednjeveški francoski literaturi. Tam je v enem viteških epov omenjen tudi Karl Slovenski …
Trubadurji so že peli žalostinke, "Desusov junak v hladnem leži pokoju".
A oni čudežno vstane in se vrne kot mesija; pozdravljan – in čaščen
od tistih, ki so mu hrbet obrnili ter v stranko žensko zvitorepo namestili.
S četico najzvestejših, zgolj s petimi poslanci
(vsi po vrsti stari znanci),
se na Rosinantu odpravi po premierstvo, ki pritiče mu po rodu.
Med raziskovanjem je literarne zgodovinarje begalo dejstvo, da se je v zgodovini v slovenski zavesti ter tako v ljudski kot umetni epiki obdržal Matija Korvin, ki smo ga slovenili kot Kralja Matjaža, vedenje o Karlu Velikem Slovenskem, pa se je izgubilo. Del razlage je najbrž v tem, da so bila slovanska plemena od nekdaj močno naklonjena Ogrom, kar se vidi še danes, ko smo Slovenci podložni Madžarom. Tako je zaradi dobrikanja Ogrom za naše lastne junake enostavno zmanjkalo ljudske pozornosti.
Da se šele danes učimo o Karlu Velikem Slovenskem, pa je krivo tudi to, da se v različnih obdobjih Karl pojavlja pod različnimi imeni. Viri ga tako omenjajo kot: Karla upokojenega, Karla železobetonskega, Karla obrambnega, Karla od kant, Karla odstopljenega ali pa kot Karla Erjavega. Tako so morali raziskovalci skozi mukotrpno analizo, da so ugotovili, kako se za vsemi temi nazivi skriva ena in ista oseba.
Mogoče najlepši dokaz za življenje, delo in obstoj Karla Velikega Slovenskega pa je zgodnjebaročni sonet, najden v zapuščini Matija Čopa. Njegov akrostih da ime DESUS.
Dajmo zapeti pesem v daljavo
O njem, ki mu bilo ime je Karel
Vsako ministrstvo, ki ga željan ugleda
V njem blodnjavo vzbudi skušnjavo.
Edini poklican znal je preživeti,
ko drug za drugim padli so mandati.
Znal postati član je mnogih kabinetov
Vešče parlamentarni spletkam se upreti.
Sovragi so trdili, da ga je pobralo,
Da ga zasenčila je prleška lepota.
Karlu se vse to ni nič poznalo.
Usoda ga ponovno vidi v sedli
Upokojenci voljno nastavljajo mu lica
Ne Janša, ne levica ga ne bodo zmedli …
Slava mu!
Težava, s katero se spopade uporabnik medijskih vsebin okoli prvega aprila, je, kako prepoznati, katera izmed novic je prvoaprilska šala. Včasih je bilo preprosto. Danes je zadeva veliko težja. Vse, kar objavijo mediji kot prvoaprilsko šalo, je v tem ponorelem svetu tudi mogoče in verjetno.
Ker ne-govor našega predsednika vlade v evropskem parlamentu kar noče z jedilnika, si je vsa šarada zaslužila našo analizo. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Ponovno smo padli na realna tla, kjer je naš dvomilijonski kibuc sicer čudovito lep, a hkrati čudovito nepomemben. In ponovno je naša mednarodna pozicija v rokah, nogah in mišicah naših športnikov. Razen če …?
Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.
O zastavo-vstopnici in nekaj zanimivih razpravah, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja.
"Kamor vsi, tja tudi mi!" V iskanje makete torej. Tiste makete, ki ponazarja veličastnost drugega tira. A iskali je ne bomo prozaično, kot to počnejo običajni mediji, temveč s slogom in dostojanstvom. Kajti do danes je že očitno, da ne gre samo za maketo; za izdelek iz kovine, lesa, nekaj žic in tekočih kristalov, temveč gre za mogočen simbol. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Slovenijo je pretresel dogodek, ko je poslanec v trgovini izmaknil sendvič. In nato na parlamentarnem zasedanju povedal, da ga je. Kolikor ste se o dogodku že podučili, koliko ogorčenih komentarjev ste prebrali, koliko ogorčenih komentarjev ste napisali, koliko ogorčenih kavic ste ob dogodku posrkali – resne in temeljite analize dogodka pa še niste slišali. Na vašo srečo sta tu Val 202 in naša skromna oddaja.
Domoljuben kronist ima zadnje dni veliko dela. Slovenski športni, še posebej smučarski uspehi si sledijo eden drugemu in med spremljanjem tekem ostane za poglobljene analize le malo časa. Pa je kaj videti; najprej je tu velika sprememba v novinarskem dojemanju instituta smučarskega uspeha. »Brez solz sreče se mi ne vračaj,« grmijo uredniški bogovi in potem so reporterji razpeti med orgazmom in nerodnostjo, ko se šampioni prepustijo čustvom.. Danes zbanalizirano novinarstvo poskuša na prav banalen način, skozi banalna vprašanja, čustveni odziv celo sprovocirati ... Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Težki časi za mesojede. Kot zombiji hodimo po deželi in strmimo v tla, da ja ne vidimo mesa v mesarijah in mesa na policah trgovin. Naše meso je pokvarjeno. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Če je kultura redko stičišče slovenskega univerzuma, potem razmere na ministrstvu za kulturo žal odslikavajo razmere v slovenski družbi kot celoti, je v glosi zapisal Marko Radmilovič.
Ko je eden vodilnih slovenskih kovačev šal prepisal celotno komedijo italijanskega kolega in jo prodal kot svojo, je sprožil plaz dogodkov, na katere se je končno prisiljena odzvati tudi naša skromna oddaja. In da se ne podamo na Slovenskem običajno tuljenje z volkovi, potrebujemo moč analize. Tako po vrsti kot so hiše v Trsti, kjer se je Boris Kobal tudi rodil.
V slogu najboljših raziskovalnih oddaj slovenskega medijskega prostora smo poslali novinarja v središče dogajanja, da preveri, čemu letošnjo zimo v Avstriji ljudje umirajo pod snegom. Piše: Marko Radmilovič
Čas je za prvo letošnjo, brez dvoma škodoželjno, najverjetneje celo napačno analizo. Piše Marko Radmilovič.
Marko Radmilovič tokrat o še eni božično-novoletni temi, vredni globlje obdelave, o odpovedanem koncertu v Mariboru
Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič
Nadaljujemo z veselimi decembrskimi temami. Današnja tema je obdarovanje. Natančneje, obdarovanje naših vojakov.
Namesto analize pritlehnosti, packarij in vseh vrst umazanij se bomo v preostalih oddajah do zamenjave koledarja ukvarjali izključno z božično-novoletnimi temami in tako poskušali v temne popoldneve dostaviti nekaj dodatne svetlobe. Piše: Marko Radmilovič
Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič
Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite
Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.
Neveljaven email naslov