Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega
Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega
Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini.
Te dni se pripravlja objava velikega odkritja, ki ga nekateri v slovenski literarni zgodovini že danes označujejo za enako pomembnega, kot je bilo odkritje Brižinskih spomenikov. Skupina raziskovalcev iz najuglednejših literarnozgodovinskih ustanov pri nas se je s komparativnim študijem različnih virov dokopala do obstoja ne le izjemne literarne dediščine, temveč tudi do pozabljene zgodovinske osebnosti, ki je bila med Slovenci do danes povsem neznana, da ne rečemo namenoma prezrta.
A lepo po vrsti; raziskovalci so s temeljnimi študijami najprej ugotovili, da v slovenski zgodovini manjka lik, oseba, za katero so vedeli, da obstaja, a je nikoli niso mogli dokazati. Podobno kot so Pluton odkrili zaradi motenj v krožnicah ostalih planetov, so tudi s študijem posrednih virov iskali izginulo osebo … Ta oseba, literarnozgodovinska veda jo je imenovala "slovenski junak X", pa je po skoraj dveh desetletjih intenzivnega študija končno dobila ime. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega.
Prvi namigi o življenju Karla Velikega Slovenskega se pojavijo v psalmu iz trinajstega stoletja, ki so ga našli v knjižnici samostana v Stični.
O gospod, prinašam ti daritev!
V hišo, vsem nam skupno, in bodi mir s teboj.
Mir s teboj in s pokojninsko blagajno,
ki naj hrani in nahrani
našo čredo, državno banko
in našo sredinsko stranko …
Mir s teboj, o gospod, mir s teboj.
Usliši nas, Karl!
Karl Veliki Slovenski se je v fragmentih v starih spisih pojavil večkrat, a raziskovalci so pomotoma mislili, da gre za frankovskega vladarja iz osmega stoletja. Šele najnovejše raziskave so s tem, ko v slovenskem zapisu imena ni »e-ja«, ugotovile, da gre za naše gore list. Obstaja pa med obema velikima likoma svetovne zgodovine podobnost ... Tudi naš Karl Veliki se je rodil v frankovski državi; in sicer na njenem zahodu, na ozemlju, ki ga danes poznamo kot Belgijo.
Pomemben namig o obstoju neznanega slovenskega junaka so raziskovalci že pred leti našli v srednjeveški francoski literaturi. Tam je v enem viteških epov omenjen tudi Karl Slovenski …
Trubadurji so že peli žalostinke, "Desusov junak v hladnem leži pokoju".
A oni čudežno vstane in se vrne kot mesija; pozdravljan – in čaščen
od tistih, ki so mu hrbet obrnili ter v stranko žensko zvitorepo namestili.
S četico najzvestejših, zgolj s petimi poslanci
(vsi po vrsti stari znanci),
se na Rosinantu odpravi po premierstvo, ki pritiče mu po rodu.
Med raziskovanjem je literarne zgodovinarje begalo dejstvo, da se je v zgodovini v slovenski zavesti ter tako v ljudski kot umetni epiki obdržal Matija Korvin, ki smo ga slovenili kot Kralja Matjaža, vedenje o Karlu Velikem Slovenskem, pa se je izgubilo. Del razlage je najbrž v tem, da so bila slovanska plemena od nekdaj močno naklonjena Ogrom, kar se vidi še danes, ko smo Slovenci podložni Madžarom. Tako je zaradi dobrikanja Ogrom za naše lastne junake enostavno zmanjkalo ljudske pozornosti.
Da se šele danes učimo o Karlu Velikem Slovenskem, pa je krivo tudi to, da se v različnih obdobjih Karl pojavlja pod različnimi imeni. Viri ga tako omenjajo kot: Karla upokojenega, Karla železobetonskega, Karla obrambnega, Karla od kant, Karla odstopljenega ali pa kot Karla Erjavega. Tako so morali raziskovalci skozi mukotrpno analizo, da so ugotovili, kako se za vsemi temi nazivi skriva ena in ista oseba.
Mogoče najlepši dokaz za življenje, delo in obstoj Karla Velikega Slovenskega pa je zgodnjebaročni sonet, najden v zapuščini Matija Čopa. Njegov akrostih da ime DESUS.
Dajmo zapeti pesem v daljavo
O njem, ki mu bilo ime je Karel
Vsako ministrstvo, ki ga željan ugleda
V njem blodnjavo vzbudi skušnjavo.
Edini poklican znal je preživeti,
ko drug za drugim padli so mandati.
Znal postati član je mnogih kabinetov
Vešče parlamentarni spletkam se upreti.
Sovragi so trdili, da ga je pobralo,
Da ga zasenčila je prleška lepota.
Karlu se vse to ni nič poznalo.
Usoda ga ponovno vidi v sedli
Upokojenci voljno nastavljajo mu lica
Ne Janša, ne levica ga ne bodo zmedli …
Slava mu!
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega
Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega
Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini.
Te dni se pripravlja objava velikega odkritja, ki ga nekateri v slovenski literarni zgodovini že danes označujejo za enako pomembnega, kot je bilo odkritje Brižinskih spomenikov. Skupina raziskovalcev iz najuglednejših literarnozgodovinskih ustanov pri nas se je s komparativnim študijem različnih virov dokopala do obstoja ne le izjemne literarne dediščine, temveč tudi do pozabljene zgodovinske osebnosti, ki je bila med Slovenci do danes povsem neznana, da ne rečemo namenoma prezrta.
A lepo po vrsti; raziskovalci so s temeljnimi študijami najprej ugotovili, da v slovenski zgodovini manjka lik, oseba, za katero so vedeli, da obstaja, a je nikoli niso mogli dokazati. Podobno kot so Pluton odkrili zaradi motenj v krožnicah ostalih planetov, so tudi s študijem posrednih virov iskali izginulo osebo … Ta oseba, literarnozgodovinska veda jo je imenovala "slovenski junak X", pa je po skoraj dveh desetletjih intenzivnega študija končno dobila ime. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega.
Prvi namigi o življenju Karla Velikega Slovenskega se pojavijo v psalmu iz trinajstega stoletja, ki so ga našli v knjižnici samostana v Stični.
O gospod, prinašam ti daritev!
V hišo, vsem nam skupno, in bodi mir s teboj.
Mir s teboj in s pokojninsko blagajno,
ki naj hrani in nahrani
našo čredo, državno banko
in našo sredinsko stranko …
Mir s teboj, o gospod, mir s teboj.
Usliši nas, Karl!
Karl Veliki Slovenski se je v fragmentih v starih spisih pojavil večkrat, a raziskovalci so pomotoma mislili, da gre za frankovskega vladarja iz osmega stoletja. Šele najnovejše raziskave so s tem, ko v slovenskem zapisu imena ni »e-ja«, ugotovile, da gre za naše gore list. Obstaja pa med obema velikima likoma svetovne zgodovine podobnost ... Tudi naš Karl Veliki se je rodil v frankovski državi; in sicer na njenem zahodu, na ozemlju, ki ga danes poznamo kot Belgijo.
Pomemben namig o obstoju neznanega slovenskega junaka so raziskovalci že pred leti našli v srednjeveški francoski literaturi. Tam je v enem viteških epov omenjen tudi Karl Slovenski …
Trubadurji so že peli žalostinke, "Desusov junak v hladnem leži pokoju".
A oni čudežno vstane in se vrne kot mesija; pozdravljan – in čaščen
od tistih, ki so mu hrbet obrnili ter v stranko žensko zvitorepo namestili.
S četico najzvestejših, zgolj s petimi poslanci
(vsi po vrsti stari znanci),
se na Rosinantu odpravi po premierstvo, ki pritiče mu po rodu.
Med raziskovanjem je literarne zgodovinarje begalo dejstvo, da se je v zgodovini v slovenski zavesti ter tako v ljudski kot umetni epiki obdržal Matija Korvin, ki smo ga slovenili kot Kralja Matjaža, vedenje o Karlu Velikem Slovenskem, pa se je izgubilo. Del razlage je najbrž v tem, da so bila slovanska plemena od nekdaj močno naklonjena Ogrom, kar se vidi še danes, ko smo Slovenci podložni Madžarom. Tako je zaradi dobrikanja Ogrom za naše lastne junake enostavno zmanjkalo ljudske pozornosti.
Da se šele danes učimo o Karlu Velikem Slovenskem, pa je krivo tudi to, da se v različnih obdobjih Karl pojavlja pod različnimi imeni. Viri ga tako omenjajo kot: Karla upokojenega, Karla železobetonskega, Karla obrambnega, Karla od kant, Karla odstopljenega ali pa kot Karla Erjavega. Tako so morali raziskovalci skozi mukotrpno analizo, da so ugotovili, kako se za vsemi temi nazivi skriva ena in ista oseba.
Mogoče najlepši dokaz za življenje, delo in obstoj Karla Velikega Slovenskega pa je zgodnjebaročni sonet, najden v zapuščini Matija Čopa. Njegov akrostih da ime DESUS.
Dajmo zapeti pesem v daljavo
O njem, ki mu bilo ime je Karel
Vsako ministrstvo, ki ga željan ugleda
V njem blodnjavo vzbudi skušnjavo.
Edini poklican znal je preživeti,
ko drug za drugim padli so mandati.
Znal postati član je mnogih kabinetov
Vešče parlamentarni spletkam se upreti.
Sovragi so trdili, da ga je pobralo,
Da ga zasenčila je prleška lepota.
Karlu se vse to ni nič poznalo.
Usoda ga ponovno vidi v sedli
Upokojenci voljno nastavljajo mu lica
Ne Janša, ne levica ga ne bodo zmedli …
Slava mu!
Danes pa o nenavadno uspešni letini sezonskih ovadb. Ovadbe so običajno enakomerno razporejene čez vse leto, a letos so se, najverjetneje zaradi zelo vlažne pomladi, razmnožile čez vse razumne meje.
Današnjo neambiciozno analizo objavljamo za vsak primer. Za vsak primer, če se bo 450 turških delavcev res naselilo v Orehku pri Postojni. Za vsak primer, če bodo za njih res zgradili kontejnersko naselje, ki bo popolnoma samooskrbno. In za vsak primer, če bodo imeli ti delavci resnično omejeno gibanje.
Premier nas pošilja v Venezuelo in ljudstvo, ki nasprotuje ali njemu, ali njegovi vladi, ali njegovi stranki je užaljeno. Mnogi so celo ogorčeni. Ampak ogorčeni, razočarani, celo jezni smo brez temeljitega premisleka. In če vsi ostali režimski mediji molčijo, se moramo vprašati v naši skromni oddaji: "Je to res tako slaba ideja?" Ali še drugače: "Je selitev v Venezuelo res nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi velikemu delu Slovencev?"
Danes bomo poskušali v maniri najbolj svetlih tradicij raziskovalnega novinarstva povezati na videz dva povsem nepovezana dogodka. Najprej je tu napoved ameriške vlade, da bo razkrila vse tajne dokumente o obstoju neznanih letečih predmetov, nato pa imamo smernice za kongres Slovenske demokratske stranke, ki predvidevajo, da se bo v Sloveniji obudila državljanska vojna.
Kar nekaj vprašanj se odpira zainteresirani javnosti ob izobešeni izraelski zastavi na poslopju vlade. Na mnoga je odgovorila naša odlična dopisniška mreža, na nekatera, tista najzagonetnejša, pa odgovarjamo v naši oddaji.
Danes pa je na vrsti zelo popularna in oblegana rubrika "Poslušalci sprašujejo, mi odgovarjamo." Zanimivo je, da so vsa prispela pisma vsebovala enako vprašanje. Naša zvesta poslušalca nas naprošata, da z močjo družboslovne analize poskusimo priti do dna najnovejšemu protokolarnemu darilu republike Slovenije, ki bodo manšetni gumbi z vgraviranim karantanskim črnim panterjem.
Ali je torej mogoče, da so na Gregorčičevi stopili po poteh Led Zeppelinov in recimo Eaglesov in skrili Satana v kredit? Kaj nam s tem sporočajo?
Vodenje epidemije so v počitniškem tednu prevzeli tisti, od katerih bi to človek najmanj pričakoval.
Danes se še ne zavedamo, da je enotno ogorčen odziv na ustanovitev superbogataške in ekskluzivne nogometne lige edini enoten politični odziv združene Evrope v vsej njeni zgodovini.
Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.
Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.
Kje so študentje? Kje so visokošolski učitelji? In kje so univerze?
Injekcijske igle, ki smo jih včasih medijsko zaznali le, če so se narkomani preveč približali vrtcem, zadnje tedne vladajo našim ekranom. Boj za cepivo je hud in kot virus sam omogoča najrazličnejše interpretacije. Ker pa te niso naša domena, se posvetimo trdnim dejstvom, kar od nas zahteva uravnoteženo poročanje.
Te dni pričakujemo v Sloveniji komisijo za ugotavljanje dejstev o slovenski medijski krajini. Uradni naziv je v skladu z bruseljsko modo sicer daljši – po sistemu, da daljše je ime, večji je pomen določene komisije. Komisijo je k nam povabil premier, sestavljali pa jo bodo, predvidevamo, medijski strokovnjaki Evropske komisije.
Danes pa nekaj o kreganju na internetu, oziroma o kreganju na tamkajšnjih platformah. Kreganje je vgrajeno v samo srž internetnih platform in kot uči zgodovina, so se prvi skregali lektorji. Ker gre za izobražene in civilizirane ljudi, je od njihovega prepira ostalo uradno pojasnilo, da je šlo med člani lektorskega društva za različna mnenja o tem, ali naj na slovenskem za Facebook, Twitter, Instagram in tovarišijo uporabljamo "družbena" ali pa "družabna" omrežja. Kot je v slovenščini pogosto, ni zmagal nihče, oziroma ni nihče izgubil, zato danes pišoči, kot tresoči dijak pred tablo upa na slovnično amnestijo: "Dovoljeno je oboje!"
Eden izmed državnih podsistemov se zadnje mesece intenzivno razvija, zato je čas, da se posvetimo slovenski policiji.
Danes pa v pomanjkanju tehtnejših novic nekaj paberkov iz sveta znanosti. Najprej k jezikoslovju. Jezikovni inštitut pri SDS je za trenutek odložil delo pri izbiri primerne kitice Zdravljice za himno in posegel v samo strukturo jezika. Predlagajo novo terminologijo, kjer bi se slovnično število dvojine po novem poimenovalo dualizem.
Danes pa še kratek pogled na preteklo glasovanje o nezaupnici. Politične analize bomo prepustili političnim komentatorjem, ki jim je nezaupnica pravkar pognojila njivo za nov cikel kolobarjenja. Mi se bomo posvetili preprosti mehaniki, kajti menimo, da se ključ do razumevanja ne le obstoja ali padca vlade, temveč tudi do stanja demokracije v naši deželi ne skriva v rezultatu, temveč v postopku.
Ker so lani ni bilo tradicionalnih brucevanj, ki študentsko in profesorsko populacijo po navadi odrešijo nepotrebne revolucionarnosti, je korona zalomila situacijo tudi v visokem šolstvu. Neke vrste krizo je bilo za pričakovati, a resne napetosti so se začele, ko je vladi skoraj uspelo ukiniti akademsko leto in bi na tisoče maturantov skoraj končalo na "sončni upravi". Kot je v navadi ob takšnih slavnostnih priložnostih, je zastavo nosil naš premier in kot je še sploh v navadi, je za priložnost izumil kuplet ali dovtip, ki ima velik potencial, da postane narodno blago. Do takrat pa je postal viralen, kot se imenuje vseprisotnost takšnega ocvirka na medmrežju.
V naslednjih mesecih Slovenijo čakata dva izjemno zahtevna logistična podviga. V prvem se mora predsednik vlade skregati z vsakim državljanom posebej; v drugem pa moramo precepiti prebivalstvo. Povedano natančneje; predsedniku vlade se ni treba skregati s svojimi volivci, tako da bo čredna imunost na predsednika vlade nastopila nekje pri osemdesetih odstotkih skreganih. Kot je znano, pa bomo čredno imunost proti covidu-19 dosegli pri sedemdesetih odstotkih precepljenega prebivalstva.
Neveljaven email naslov