Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega
Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega
Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini.
Te dni se pripravlja objava velikega odkritja, ki ga nekateri v slovenski literarni zgodovini že danes označujejo za enako pomembnega, kot je bilo odkritje Brižinskih spomenikov. Skupina raziskovalcev iz najuglednejših literarnozgodovinskih ustanov pri nas se je s komparativnim študijem različnih virov dokopala do obstoja ne le izjemne literarne dediščine, temveč tudi do pozabljene zgodovinske osebnosti, ki je bila med Slovenci do danes povsem neznana, da ne rečemo namenoma prezrta.
A lepo po vrsti; raziskovalci so s temeljnimi študijami najprej ugotovili, da v slovenski zgodovini manjka lik, oseba, za katero so vedeli, da obstaja, a je nikoli niso mogli dokazati. Podobno kot so Pluton odkrili zaradi motenj v krožnicah ostalih planetov, so tudi s študijem posrednih virov iskali izginulo osebo … Ta oseba, literarnozgodovinska veda jo je imenovala "slovenski junak X", pa je po skoraj dveh desetletjih intenzivnega študija končno dobila ime. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega.
Prvi namigi o življenju Karla Velikega Slovenskega se pojavijo v psalmu iz trinajstega stoletja, ki so ga našli v knjižnici samostana v Stični.
O gospod, prinašam ti daritev!
V hišo, vsem nam skupno, in bodi mir s teboj.
Mir s teboj in s pokojninsko blagajno,
ki naj hrani in nahrani
našo čredo, državno banko
in našo sredinsko stranko …
Mir s teboj, o gospod, mir s teboj.
Usliši nas, Karl!
Karl Veliki Slovenski se je v fragmentih v starih spisih pojavil večkrat, a raziskovalci so pomotoma mislili, da gre za frankovskega vladarja iz osmega stoletja. Šele najnovejše raziskave so s tem, ko v slovenskem zapisu imena ni »e-ja«, ugotovile, da gre za naše gore list. Obstaja pa med obema velikima likoma svetovne zgodovine podobnost ... Tudi naš Karl Veliki se je rodil v frankovski državi; in sicer na njenem zahodu, na ozemlju, ki ga danes poznamo kot Belgijo.
Pomemben namig o obstoju neznanega slovenskega junaka so raziskovalci že pred leti našli v srednjeveški francoski literaturi. Tam je v enem viteških epov omenjen tudi Karl Slovenski …
Trubadurji so že peli žalostinke, "Desusov junak v hladnem leži pokoju".
A oni čudežno vstane in se vrne kot mesija; pozdravljan – in čaščen
od tistih, ki so mu hrbet obrnili ter v stranko žensko zvitorepo namestili.
S četico najzvestejših, zgolj s petimi poslanci
(vsi po vrsti stari znanci),
se na Rosinantu odpravi po premierstvo, ki pritiče mu po rodu.
Med raziskovanjem je literarne zgodovinarje begalo dejstvo, da se je v zgodovini v slovenski zavesti ter tako v ljudski kot umetni epiki obdržal Matija Korvin, ki smo ga slovenili kot Kralja Matjaža, vedenje o Karlu Velikem Slovenskem, pa se je izgubilo. Del razlage je najbrž v tem, da so bila slovanska plemena od nekdaj močno naklonjena Ogrom, kar se vidi še danes, ko smo Slovenci podložni Madžarom. Tako je zaradi dobrikanja Ogrom za naše lastne junake enostavno zmanjkalo ljudske pozornosti.
Da se šele danes učimo o Karlu Velikem Slovenskem, pa je krivo tudi to, da se v različnih obdobjih Karl pojavlja pod različnimi imeni. Viri ga tako omenjajo kot: Karla upokojenega, Karla železobetonskega, Karla obrambnega, Karla od kant, Karla odstopljenega ali pa kot Karla Erjavega. Tako so morali raziskovalci skozi mukotrpno analizo, da so ugotovili, kako se za vsemi temi nazivi skriva ena in ista oseba.
Mogoče najlepši dokaz za življenje, delo in obstoj Karla Velikega Slovenskega pa je zgodnjebaročni sonet, najden v zapuščini Matija Čopa. Njegov akrostih da ime DESUS.
Dajmo zapeti pesem v daljavo
O njem, ki mu bilo ime je Karel
Vsako ministrstvo, ki ga željan ugleda
V njem blodnjavo vzbudi skušnjavo.
Edini poklican znal je preživeti,
ko drug za drugim padli so mandati.
Znal postati član je mnogih kabinetov
Vešče parlamentarni spletkam se upreti.
Sovragi so trdili, da ga je pobralo,
Da ga zasenčila je prleška lepota.
Karlu se vse to ni nič poznalo.
Usoda ga ponovno vidi v sedli
Upokojenci voljno nastavljajo mu lica
Ne Janša, ne levica ga ne bodo zmedli …
Slava mu!
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega
Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega
Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini.
Te dni se pripravlja objava velikega odkritja, ki ga nekateri v slovenski literarni zgodovini že danes označujejo za enako pomembnega, kot je bilo odkritje Brižinskih spomenikov. Skupina raziskovalcev iz najuglednejših literarnozgodovinskih ustanov pri nas se je s komparativnim študijem različnih virov dokopala do obstoja ne le izjemne literarne dediščine, temveč tudi do pozabljene zgodovinske osebnosti, ki je bila med Slovenci do danes povsem neznana, da ne rečemo namenoma prezrta.
A lepo po vrsti; raziskovalci so s temeljnimi študijami najprej ugotovili, da v slovenski zgodovini manjka lik, oseba, za katero so vedeli, da obstaja, a je nikoli niso mogli dokazati. Podobno kot so Pluton odkrili zaradi motenj v krožnicah ostalih planetov, so tudi s študijem posrednih virov iskali izginulo osebo … Ta oseba, literarnozgodovinska veda jo je imenovala "slovenski junak X", pa je po skoraj dveh desetletjih intenzivnega študija končno dobila ime. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega.
Prvi namigi o življenju Karla Velikega Slovenskega se pojavijo v psalmu iz trinajstega stoletja, ki so ga našli v knjižnici samostana v Stični.
O gospod, prinašam ti daritev!
V hišo, vsem nam skupno, in bodi mir s teboj.
Mir s teboj in s pokojninsko blagajno,
ki naj hrani in nahrani
našo čredo, državno banko
in našo sredinsko stranko …
Mir s teboj, o gospod, mir s teboj.
Usliši nas, Karl!
Karl Veliki Slovenski se je v fragmentih v starih spisih pojavil večkrat, a raziskovalci so pomotoma mislili, da gre za frankovskega vladarja iz osmega stoletja. Šele najnovejše raziskave so s tem, ko v slovenskem zapisu imena ni »e-ja«, ugotovile, da gre za naše gore list. Obstaja pa med obema velikima likoma svetovne zgodovine podobnost ... Tudi naš Karl Veliki se je rodil v frankovski državi; in sicer na njenem zahodu, na ozemlju, ki ga danes poznamo kot Belgijo.
Pomemben namig o obstoju neznanega slovenskega junaka so raziskovalci že pred leti našli v srednjeveški francoski literaturi. Tam je v enem viteških epov omenjen tudi Karl Slovenski …
Trubadurji so že peli žalostinke, "Desusov junak v hladnem leži pokoju".
A oni čudežno vstane in se vrne kot mesija; pozdravljan – in čaščen
od tistih, ki so mu hrbet obrnili ter v stranko žensko zvitorepo namestili.
S četico najzvestejših, zgolj s petimi poslanci
(vsi po vrsti stari znanci),
se na Rosinantu odpravi po premierstvo, ki pritiče mu po rodu.
Med raziskovanjem je literarne zgodovinarje begalo dejstvo, da se je v zgodovini v slovenski zavesti ter tako v ljudski kot umetni epiki obdržal Matija Korvin, ki smo ga slovenili kot Kralja Matjaža, vedenje o Karlu Velikem Slovenskem, pa se je izgubilo. Del razlage je najbrž v tem, da so bila slovanska plemena od nekdaj močno naklonjena Ogrom, kar se vidi še danes, ko smo Slovenci podložni Madžarom. Tako je zaradi dobrikanja Ogrom za naše lastne junake enostavno zmanjkalo ljudske pozornosti.
Da se šele danes učimo o Karlu Velikem Slovenskem, pa je krivo tudi to, da se v različnih obdobjih Karl pojavlja pod različnimi imeni. Viri ga tako omenjajo kot: Karla upokojenega, Karla železobetonskega, Karla obrambnega, Karla od kant, Karla odstopljenega ali pa kot Karla Erjavega. Tako so morali raziskovalci skozi mukotrpno analizo, da so ugotovili, kako se za vsemi temi nazivi skriva ena in ista oseba.
Mogoče najlepši dokaz za življenje, delo in obstoj Karla Velikega Slovenskega pa je zgodnjebaročni sonet, najden v zapuščini Matija Čopa. Njegov akrostih da ime DESUS.
Dajmo zapeti pesem v daljavo
O njem, ki mu bilo ime je Karel
Vsako ministrstvo, ki ga željan ugleda
V njem blodnjavo vzbudi skušnjavo.
Edini poklican znal je preživeti,
ko drug za drugim padli so mandati.
Znal postati član je mnogih kabinetov
Vešče parlamentarni spletkam se upreti.
Sovragi so trdili, da ga je pobralo,
Da ga zasenčila je prleška lepota.
Karlu se vse to ni nič poznalo.
Usoda ga ponovno vidi v sedli
Upokojenci voljno nastavljajo mu lica
Ne Janša, ne levica ga ne bodo zmedli …
Slava mu!
Iz močvirja zremo proti najnovejši vohunski aferi. In še pred začetkom: dobri dve desetletji, kar traja pričujoča oddaja, vsako sezono poročamo o najnovejši vohunski aferi. Tako da je neumestno, celo od kakovostne analitične oddaje, kot je naša, pričakovati izum tople vode. A najnovejša vohunska afera je vseeno edinstvena, ker se tokrat prvič pogovarjamo o imenih.
Kaznovanje držav, ki kršijo osnovne človekove pravice, s pomočjo ignoriranja njihovega turizma, ni tako naivna in nesmiselna poteza.
Danes iz močvirja Danes pa pogled navzgor, kjer si bomo za naslednjih nekaj minut s pticami delili nebo. Zlom Adrie je le še eden izmed kamenčkov na večno makadamski cesti slovenske prometne politike. Podoba je, kot da nič ne deluje in celo večni optimist Galileo bi izgubil upanje, da bi se v slovenskem prometu kaj premaknilo. Poglejmo: železnice so zanič, avtobusni promet je v razsulu, avtoceste zatrpane in kolesarskih poti ni. Edino, kar resnično deluje, edina panoga, ki se razvija in napreduje ter prinaša dobiček, je rečni promet. Ladjice na Ljubljanici so velikanski uspeh slovenskega javnega prometa in če bi hoteli slediti trendu, bi namesto drugega tira morali zgraditi rečni kanal Soča–Sava–Drava.
Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Hrvatje zatrjujejo, da je njihov vstop v shengen že dogovorjen, slovenska politika pa se bo odzvala politično. Tako javnost kot politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.
Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo. Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.
Danes še zadnjič, preden se odprejo nebeška vrata dopusta. In prav o slednjem bo tekla beseda. Gabariti dopusta so znani. Etimološko pomeni dopust delati nič. Ali pa vsaj čim manj. Kar je dobrodošla sprememba od delavnega procesa, ko delamo mnogo. Ali celo preveč. Vendar novi časi, nove navade. Dopust se je v minulih desetletjih dramatično spremenil. Spremenil tako, da ga skoraj več ne prepoznamo. Povedano drugače; dopust je padel na glavo.
Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje "Evropska soseska politika in širitvena pogajanja", je ob ministrstvu za "Raziskovanje rude in tratenje časa", ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.
Zgodovina nam daje prav in bilo bi dobro, ko bi jo na upravnem sodišču poznali: ekstremne ideologije dvajsetega stoletja so se rodile, predvsem pa so uspevale na stadionu med slabim koncertom. Piše: Marko Radmilovič
Naše najbolj priljubljeno praznično opravilo je stanje na avtocesti v avtomobilski koloni. Piše: Marko Radmilovič
Čeprav so se večino stvari fantje med seboj že zmenili na Twitterju, je mogoče čas, da situacijo pogledamo še v konvencionalnih medijih. V tistih, v katerih nam je kmalu za umreti, kot nam prerokujejo apologeti spletnega življenja. Raje kot oblikuje plakate slovenska politična desnica le še strelja v lastno koleno.
Najboljše delovno mesto na planetu je menda čuvaj plaže na izgubljenem otoku s turkiznim morjem, kjer se vsak mesec zberejo kandidatke za modno revijo spodnjega perila. Drugo najboljše delovno mesto na planetu je evropski komisar. Seveda pa je posledično najslabše delovno mesto biti šef vseh teh komisarjev. Kot da si policaj na križišču v Babilonu. Glosa Marka Radmiloviča.
Na obupen in pretenciozen način poskušamo razložiti, čemu se je na tisoče Slovencev odpravilo v Italijo gledat Primoža Rogliča in Jana Polanca.
Gorenje, našo diko in ponos, ki smo ga, kot kaže danes, slabo vodili in upravljali Slovenci, so prevzeli Kitajci. Po novoreku se jim pravi "strateški lastniki", kar se sliši nekoliko bolje kot samo "lastniki". Kako je s Kitajci, vemo: uspešno ultrakapitalistično gospodarstvo, ki je spojeno z uspešno ultrakomunistično oblastjo.
V Sloveniji imamo avtobusno džunglo; veliko število avtobusnih prevoznikov in majhno število avtobusnih potnikov. Povedano drugače; v zadnjih dveh desetletjih smo naredili le korak naprej od avtobusov, ki so imeli sprevodnike, od šoferjev, ki so imeli brke, in od avtobusnih sedežev, ki so imeli pepelnike.
Evroskepticizem imamo na Slovenskem, hvala bogu, izdatno obdelan; kar nekaj člankov in diplomsko delo ali dve govorita o njem. A zdi se, da je o temi še vedno potrebnega nekaj zdravega razmisleka.
Najlepši primer vsesplošnega nazadovanja družbe sta dve vroči debati, ki prežemata javnost. Tista o nevarnostih obveznega cepljenja otrok je med nami že nekaj let, ona o parkirnih mestih za invalide pa je čisto sveža.
Rešujemo problem sobivanja drobnice oziroma kmetijske proizvodnje s prostoživečimi zvermi.
Jordan Peterson je tisti Kanadčan, ki je prepričan, da se da uspešno živeti, če upoštevaš dvanajst pravil. Če živite po trinajstih pravilih, je eno preveč, če po enajstih je eno premalo. Slavoj Žižek pa je tisti Slovenec, ki zanimivo govori angleško, a še bolj zanimivo govori slovensko. Ob tem, da sta globalno znana in cenjena intelektualca, sta tudi medijski osebi in po mnenju fanov najpametnejša predstavnika svojega naroda.
Podoba je, da se pomembnost v slovenski politiki veča s tem, koliko so ti Hrvati pripravljeni prisluškovati. Če parafraziramo: “Povej mi, kdo ti prisluškuje, in povem ti, kdo si!”
Užaljenost po navadi ostane za zidovi predsedniške palače, skupijo pa jo samo predsednikovi PR svetovalci … Užaliti predsednika do nediplomatskega reagiranja diplomacije je torej viden uspeh slovenskega novinarstva.
Neveljaven email naslov