Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nasveti za dom in epidemijo

15.12.2020

Ob sprostitvi nekaterih epidemioloških omejitev se bomo v naši skromni oddaji le še enkrat več odrekli kritični analizi in se posvetili osnovni vlogi javnega medija, ki je informirati in poročati. Kajti če hočemo premagati epidemijo, moramo vsi vložiti ne le skupen napor, temveč tudi pozabiti na razlike, ki nas delijo – kot nam vztrajno polaga na dušo predsednik republike. Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla.

Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla ...

Ob sprostitvi nekaterih epidemioloških omejitev se bomo v naši skromni oddaji le še enkrat več odrekli kritični analizi in se posvetili osnovni vlogi javnega medija, ki je informirati in poročati. Kajti če hočemo premagati epidemijo, moramo vsi vložiti ne le skupen napor, temveč tudi pozabiti na razlike, ki nas delijo – kot nam vztrajno polaga na dušo predsednik republike. Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla.

Zato današnjo oddajo začnimo z udarniškim vzklikom vodje poslanske skupine Desusa, ki že nekaj dni vztrajno ponavlja: "Vlada dela dobro!"

Zadrega pri tej trditvi prihaja – kako nepričakovano – iz jezikoslovja. Spoštovani poslanec Jurša je namreč ponosni sin prleške dežele. Če politična zgodovina ne vara, je bil nekaj časa kot župan Ljutomera celo formalni vodja plemena. In Prlekom je dovoljeno, ker so nam dali očeta slovenskega jezikoslovja, plemenitega viteza Miklošiča, da slovenske vokale poljubno uporabljajo. Poslanec Jurša ta jezikoslovni privilegij še kako pridno izkorišča, tako da med njegovimi govori neprleška Slovenija vedno v zadregi ugiba, ali je "a" res "a", ali pa je morebiti samo razpotegnjeni "e", in ali je "o" "o" ali pa nekoliko bolj ohlapen "u"! In tako po vokalih naprej in po vokalih nazaj.

Tako ni povsem jasno, ali Jurša s stavkom "vlada dela dobro" resnično misli, da je – recimo – vlada v boju proti epidemiji uspešna, ali pa dejansko sporoča, da je "vlada dala dobro".

Nekateri jezikoslovci in dialektologi celo trdijo, da Jurša v bistvu hoče povedati, kako "vlada dila dobro …", a vse to so interpretacije, ki nas bi odpeljale predaleč oziroma preveč vstran od naše na novo odkrite informativne vloge.

Povprečen državljan ima težave z razumevanje vseh teh ukrepov. Ki so različni in zdaj, ko so se nekateri končali, vendar ne povsod in vendar ne za vedno, je zmeda še večja. Seveda ukrepe in njihovo ukinitev z lahkoto razumejo znanstveniki, teoretski fiziki in epidemiologi, ki so kronisti pandemije, slehernik pa ima nekoliko več težav. Tako sledi kratek in enostaven priročnik, s pomočjo katerega si boste najlažje zapomnili, kaj lahko in česa ne smete v naslednjem tednu.

Najprej in na začetku; če ste poklicni voznik in prevažate surovine ali izdelke naše delujoče industrije, ste zmagovalec epidemije. Ceste so polne tovornih vozil in prvič lahko natančen opazovalec vidi voznike, ki so v svojem poklicu srečni … Medtem ko imajo celo delavci v tovarnah v potrdilih zapisane relacije, je svobodno prevažanje izdelkov privilegij, proti kateremu so razne poklicne bolezni, ki pečejo spoštovani vozniški ceh, prava malenkost. A to smo vedeli že pred sprostitvijo ukrepov, na današnji dan pa se začenja novo obdobje.

S prvo sprostitvijo smo končno izvedeli, kaj je bistveno ne le za gospodarski razcvet države, temveč tudi za osebno srečo državljanov. Urejena pričeska, čist avto, čista obleka in nageljček za v gumbnico so prva misel medkoronskega Slovenca … Mimogrede smo izvedeli tudi zadnjo misel žalnega govora med pokopom zadnjega Slovenca.

"Vlada dela dobro," bo z nageljčkom na krsti, v čisti obleki in z urejeno pričesko zapel Jurša …

In zdaj od Jurše h konkretnemu; če niste voznik, ste pa doma v eni odprtih regij, lahko greste v sosednjo občino, ne pa v sosednjo regijo. Kar je velika epidemiološka skušnjava za osrednje Slovence, ki imajo večino vikendov na Primorskem ali na Gorenjskem … In nobenega na Štajerskem, ki je ostala udobno zaprta …

Naprej; v sosednjo regijo lahko sicer greste, če v njej delate; vendar tudi če ne delate v sosednji regiji in tudi če niste voznik, lahko greste na drugi konec države, če imate tam starše, ki potrebujejo vašo pomoč, ali nepremičnino, ki potrebuje vaše vzdrževanje. Zdaj; za pot v sosednjo občino je potrebna aplikacija, za pot k staršem pa izjava. Torej pomaga, da imate oboje, in pri prestopu občine policistu pokažete aplikacijo, pri prestopu regije pa potrdilo. Če pa je meja občine hkrati meja regije, morate pokazati oboje istočasno. Če torej niste ne delavec in ne voznik, je zelo priporočljivo, da ste ustavni pravnik.

Kajti brskanje policista po vašem telefonu je ustavno sporno, kot je ustavno sporno omenjanje regij – čeprav statističnih, saj Slovenija regionalno še ni razkosana … Če ste ustavni pravnik z betežnimi starši v Prekmurju, policist pa ima nalog sodišča, da lahko brska po vašem telefonu, mora to storiti na razdalji dveh metrov. Po možnosti brezstično. Čeprav pravijo, da ima oblast dolge roke, se zdijo policisti z dvometrskimi okončinami vendarle zelo redki.

Pa še naprej; če torej nimate staršev v Prekmurju ali vikenda s puščajočo streho, lahko greste tudi v tujino. Sicer ne smučat, lahko pa se odpravite po nakupih. Če je najbližja trgovina z blagom, ki pri nas ni na voljo, v drugi državi, lahko greste tja, vendar se morate precej hitro vrniti.

Na zahodni meji se lahko tako skregate z obmejnimi organi, da v Sloveniji nimamo espressa, ki bi si zaslužil to ime, na severni pa lahko (smuči medtem ni dobro imeti v prtljažniku), da greste kupit germknodle. Kar je laž, kajti edini prebivalci planeta, ki to zdrizavost spravijo po grlu, so Avstrijci.

Vendar vse to velja za zahodnjake, ki bi si želeli vzhodno od Trojan. Za tiste vzhodno od Trojan, kot nam sporoča oče Timija Zajca, je pot na zahod zaprta. V glavnem zato, ker vzhodnjaki niso dovolj pridni, disciplinirani, in ker se kar naprej vdajajo martinovanjem, ali pa preprosto zato, ker so vzhodnjaki, ki kaj štejejo, že tako ali tako na zahodu. In bi tam tudi radi ostali. Pa čeprav le še dve leti …

"Vlada dela dobro!"

P. S. Vse dileme se bodo končale 23. opolnoči. Konji bodo postali miši, zlata kočija buča, čas odprtih trgovin s stekleno obutvijo pa le še spomin, ki nas bo grel, ko bomo ponovno sedli v pepel epidemije.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Nasveti za dom in epidemijo

15.12.2020

Ob sprostitvi nekaterih epidemioloških omejitev se bomo v naši skromni oddaji le še enkrat več odrekli kritični analizi in se posvetili osnovni vlogi javnega medija, ki je informirati in poročati. Kajti če hočemo premagati epidemijo, moramo vsi vložiti ne le skupen napor, temveč tudi pozabiti na razlike, ki nas delijo – kot nam vztrajno polaga na dušo predsednik republike. Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla.

Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla ...

Ob sprostitvi nekaterih epidemioloških omejitev se bomo v naši skromni oddaji le še enkrat več odrekli kritični analizi in se posvetili osnovni vlogi javnega medija, ki je informirati in poročati. Kajti če hočemo premagati epidemijo, moramo vsi vložiti ne le skupen napor, temveč tudi pozabiti na razlike, ki nas delijo – kot nam vztrajno polaga na dušo predsednik republike. Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla.

Zato današnjo oddajo začnimo z udarniškim vzklikom vodje poslanske skupine Desusa, ki že nekaj dni vztrajno ponavlja: "Vlada dela dobro!"

Zadrega pri tej trditvi prihaja – kako nepričakovano – iz jezikoslovja. Spoštovani poslanec Jurša je namreč ponosni sin prleške dežele. Če politična zgodovina ne vara, je bil nekaj časa kot župan Ljutomera celo formalni vodja plemena. In Prlekom je dovoljeno, ker so nam dali očeta slovenskega jezikoslovja, plemenitega viteza Miklošiča, da slovenske vokale poljubno uporabljajo. Poslanec Jurša ta jezikoslovni privilegij še kako pridno izkorišča, tako da med njegovimi govori neprleška Slovenija vedno v zadregi ugiba, ali je "a" res "a", ali pa je morebiti samo razpotegnjeni "e", in ali je "o" "o" ali pa nekoliko bolj ohlapen "u"! In tako po vokalih naprej in po vokalih nazaj.

Tako ni povsem jasno, ali Jurša s stavkom "vlada dela dobro" resnično misli, da je – recimo – vlada v boju proti epidemiji uspešna, ali pa dejansko sporoča, da je "vlada dala dobro".

Nekateri jezikoslovci in dialektologi celo trdijo, da Jurša v bistvu hoče povedati, kako "vlada dila dobro …", a vse to so interpretacije, ki nas bi odpeljale predaleč oziroma preveč vstran od naše na novo odkrite informativne vloge.

Povprečen državljan ima težave z razumevanje vseh teh ukrepov. Ki so različni in zdaj, ko so se nekateri končali, vendar ne povsod in vendar ne za vedno, je zmeda še večja. Seveda ukrepe in njihovo ukinitev z lahkoto razumejo znanstveniki, teoretski fiziki in epidemiologi, ki so kronisti pandemije, slehernik pa ima nekoliko več težav. Tako sledi kratek in enostaven priročnik, s pomočjo katerega si boste najlažje zapomnili, kaj lahko in česa ne smete v naslednjem tednu.

Najprej in na začetku; če ste poklicni voznik in prevažate surovine ali izdelke naše delujoče industrije, ste zmagovalec epidemije. Ceste so polne tovornih vozil in prvič lahko natančen opazovalec vidi voznike, ki so v svojem poklicu srečni … Medtem ko imajo celo delavci v tovarnah v potrdilih zapisane relacije, je svobodno prevažanje izdelkov privilegij, proti kateremu so razne poklicne bolezni, ki pečejo spoštovani vozniški ceh, prava malenkost. A to smo vedeli že pred sprostitvijo ukrepov, na današnji dan pa se začenja novo obdobje.

S prvo sprostitvijo smo končno izvedeli, kaj je bistveno ne le za gospodarski razcvet države, temveč tudi za osebno srečo državljanov. Urejena pričeska, čist avto, čista obleka in nageljček za v gumbnico so prva misel medkoronskega Slovenca … Mimogrede smo izvedeli tudi zadnjo misel žalnega govora med pokopom zadnjega Slovenca.

"Vlada dela dobro," bo z nageljčkom na krsti, v čisti obleki in z urejeno pričesko zapel Jurša …

In zdaj od Jurše h konkretnemu; če niste voznik, ste pa doma v eni odprtih regij, lahko greste v sosednjo občino, ne pa v sosednjo regijo. Kar je velika epidemiološka skušnjava za osrednje Slovence, ki imajo večino vikendov na Primorskem ali na Gorenjskem … In nobenega na Štajerskem, ki je ostala udobno zaprta …

Naprej; v sosednjo regijo lahko sicer greste, če v njej delate; vendar tudi če ne delate v sosednji regiji in tudi če niste voznik, lahko greste na drugi konec države, če imate tam starše, ki potrebujejo vašo pomoč, ali nepremičnino, ki potrebuje vaše vzdrževanje. Zdaj; za pot v sosednjo občino je potrebna aplikacija, za pot k staršem pa izjava. Torej pomaga, da imate oboje, in pri prestopu občine policistu pokažete aplikacijo, pri prestopu regije pa potrdilo. Če pa je meja občine hkrati meja regije, morate pokazati oboje istočasno. Če torej niste ne delavec in ne voznik, je zelo priporočljivo, da ste ustavni pravnik.

Kajti brskanje policista po vašem telefonu je ustavno sporno, kot je ustavno sporno omenjanje regij – čeprav statističnih, saj Slovenija regionalno še ni razkosana … Če ste ustavni pravnik z betežnimi starši v Prekmurju, policist pa ima nalog sodišča, da lahko brska po vašem telefonu, mora to storiti na razdalji dveh metrov. Po možnosti brezstično. Čeprav pravijo, da ima oblast dolge roke, se zdijo policisti z dvometrskimi okončinami vendarle zelo redki.

Pa še naprej; če torej nimate staršev v Prekmurju ali vikenda s puščajočo streho, lahko greste tudi v tujino. Sicer ne smučat, lahko pa se odpravite po nakupih. Če je najbližja trgovina z blagom, ki pri nas ni na voljo, v drugi državi, lahko greste tja, vendar se morate precej hitro vrniti.

Na zahodni meji se lahko tako skregate z obmejnimi organi, da v Sloveniji nimamo espressa, ki bi si zaslužil to ime, na severni pa lahko (smuči medtem ni dobro imeti v prtljažniku), da greste kupit germknodle. Kar je laž, kajti edini prebivalci planeta, ki to zdrizavost spravijo po grlu, so Avstrijci.

Vendar vse to velja za zahodnjake, ki bi si želeli vzhodno od Trojan. Za tiste vzhodno od Trojan, kot nam sporoča oče Timija Zajca, je pot na zahod zaprta. V glavnem zato, ker vzhodnjaki niso dovolj pridni, disciplinirani, in ker se kar naprej vdajajo martinovanjem, ali pa preprosto zato, ker so vzhodnjaki, ki kaj štejejo, že tako ali tako na zahodu. In bi tam tudi radi ostali. Pa čeprav le še dve leti …

"Vlada dela dobro!"

P. S. Vse dileme se bodo končale 23. opolnoči. Konji bodo postali miši, zlata kočija buča, čas odprtih trgovin s stekleno obutvijo pa le še spomin, ki nas bo grel, ko bomo ponovno sedli v pepel epidemije.


17.03.2020

Druga osamosvojitvena vojna

V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.


10.03.2020

Konec heca

Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič


03.03.2020

Tajno društvo PGC

Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič


25.02.2020

Epidemiološki nasveti

Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.


18.02.2020

Pismo podpore

Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.


11.02.2020

Navodila za uporabo

Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.


04.02.2020

Neznane leteče banane

Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.


28.01.2020

Če ni za bit, je za it!

Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.


21.01.2020

Karel Veliki, Aleksandra še večja

Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.


14.01.2020

Umetnostna kritika

Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”


07.01.2020

Metamorfoze

Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.


31.12.2019

Veliki pok

Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.


17.12.2019

Pod pionirsko zastavo prisegam …

Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?


10.12.2019

Kralji ugodnih cen

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.


03.12.2019

Enega brezogljičnega, prosim

O najbolj priljubljeni temi zadnjih dveh tisočletij, to je seveda konec sveta. V Madridu so se zbrali na še eni podnebni konferenci. Tehnično gre v Madridu za podnebno konferenco, ki naj bi v življenje spravila podnebni dogovor s podnebne konference v Parizu. V Madridu se bodo poskušali dogovoriti, ali razumejo, kaj so se dogovorili v Parizu. Tisti, ki ne razumejo, so svoj podpis iz pariškega dogovora že tako ali tako umaknili … Drugače povedano: nekatere pomembne podpisnice so od pariških zavez zbežale prej, kot zbeži članstvo iz novoustanovljenih slovenskih političnih strank. Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


26.11.2019

Teče mi, teče greznica ...

Čemu presoja ni bila potrebna? Razlog je enostaven, kajti investitor in izvajalec ob polaganju kanala odločno ponavljata mantro najstnikov, ki se srečajo s svojim prvim kondomom: "Zagotovo ne bo puščal!"


19.11.2019

Mafija za mafijo

Slovenci smo s tožbami, sodbami, sodišči in odvetniki obsedeni, zato bo ne glede na kakovost našega sodnega sistema vedno obstajal določen odstotek prebivalstva, ki bo po pravilu nezadovoljen z delom sodišča. Piše: Marko Radmilovič


12.11.2019

Butalci in most

Butalci so se počohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradi.


05.11.2019

Drage naše lidije

Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?


29.10.2019

Kreditiranje na obroke

Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


Stran 11 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov