Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nasveti za dom in epidemijo

15.12.2020

Ob sprostitvi nekaterih epidemioloških omejitev se bomo v naši skromni oddaji le še enkrat več odrekli kritični analizi in se posvetili osnovni vlogi javnega medija, ki je informirati in poročati. Kajti če hočemo premagati epidemijo, moramo vsi vložiti ne le skupen napor, temveč tudi pozabiti na razlike, ki nas delijo – kot nam vztrajno polaga na dušo predsednik republike. Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla.

Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla ...

Ob sprostitvi nekaterih epidemioloških omejitev se bomo v naši skromni oddaji le še enkrat več odrekli kritični analizi in se posvetili osnovni vlogi javnega medija, ki je informirati in poročati. Kajti če hočemo premagati epidemijo, moramo vsi vložiti ne le skupen napor, temveč tudi pozabiti na razlike, ki nas delijo – kot nam vztrajno polaga na dušo predsednik republike. Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla.

Zato današnjo oddajo začnimo z udarniškim vzklikom vodje poslanske skupine Desusa, ki že nekaj dni vztrajno ponavlja: "Vlada dela dobro!"

Zadrega pri tej trditvi prihaja – kako nepričakovano – iz jezikoslovja. Spoštovani poslanec Jurša je namreč ponosni sin prleške dežele. Če politična zgodovina ne vara, je bil nekaj časa kot župan Ljutomera celo formalni vodja plemena. In Prlekom je dovoljeno, ker so nam dali očeta slovenskega jezikoslovja, plemenitega viteza Miklošiča, da slovenske vokale poljubno uporabljajo. Poslanec Jurša ta jezikoslovni privilegij še kako pridno izkorišča, tako da med njegovimi govori neprleška Slovenija vedno v zadregi ugiba, ali je "a" res "a", ali pa je morebiti samo razpotegnjeni "e", in ali je "o" "o" ali pa nekoliko bolj ohlapen "u"! In tako po vokalih naprej in po vokalih nazaj.

Tako ni povsem jasno, ali Jurša s stavkom "vlada dela dobro" resnično misli, da je – recimo – vlada v boju proti epidemiji uspešna, ali pa dejansko sporoča, da je "vlada dala dobro".

Nekateri jezikoslovci in dialektologi celo trdijo, da Jurša v bistvu hoče povedati, kako "vlada dila dobro …", a vse to so interpretacije, ki nas bi odpeljale predaleč oziroma preveč vstran od naše na novo odkrite informativne vloge.

Povprečen državljan ima težave z razumevanje vseh teh ukrepov. Ki so različni in zdaj, ko so se nekateri končali, vendar ne povsod in vendar ne za vedno, je zmeda še večja. Seveda ukrepe in njihovo ukinitev z lahkoto razumejo znanstveniki, teoretski fiziki in epidemiologi, ki so kronisti pandemije, slehernik pa ima nekoliko več težav. Tako sledi kratek in enostaven priročnik, s pomočjo katerega si boste najlažje zapomnili, kaj lahko in česa ne smete v naslednjem tednu.

Najprej in na začetku; če ste poklicni voznik in prevažate surovine ali izdelke naše delujoče industrije, ste zmagovalec epidemije. Ceste so polne tovornih vozil in prvič lahko natančen opazovalec vidi voznike, ki so v svojem poklicu srečni … Medtem ko imajo celo delavci v tovarnah v potrdilih zapisane relacije, je svobodno prevažanje izdelkov privilegij, proti kateremu so razne poklicne bolezni, ki pečejo spoštovani vozniški ceh, prava malenkost. A to smo vedeli že pred sprostitvijo ukrepov, na današnji dan pa se začenja novo obdobje.

S prvo sprostitvijo smo končno izvedeli, kaj je bistveno ne le za gospodarski razcvet države, temveč tudi za osebno srečo državljanov. Urejena pričeska, čist avto, čista obleka in nageljček za v gumbnico so prva misel medkoronskega Slovenca … Mimogrede smo izvedeli tudi zadnjo misel žalnega govora med pokopom zadnjega Slovenca.

"Vlada dela dobro," bo z nageljčkom na krsti, v čisti obleki in z urejeno pričesko zapel Jurša …

In zdaj od Jurše h konkretnemu; če niste voznik, ste pa doma v eni odprtih regij, lahko greste v sosednjo občino, ne pa v sosednjo regijo. Kar je velika epidemiološka skušnjava za osrednje Slovence, ki imajo večino vikendov na Primorskem ali na Gorenjskem … In nobenega na Štajerskem, ki je ostala udobno zaprta …

Naprej; v sosednjo regijo lahko sicer greste, če v njej delate; vendar tudi če ne delate v sosednji regiji in tudi če niste voznik, lahko greste na drugi konec države, če imate tam starše, ki potrebujejo vašo pomoč, ali nepremičnino, ki potrebuje vaše vzdrževanje. Zdaj; za pot v sosednjo občino je potrebna aplikacija, za pot k staršem pa izjava. Torej pomaga, da imate oboje, in pri prestopu občine policistu pokažete aplikacijo, pri prestopu regije pa potrdilo. Če pa je meja občine hkrati meja regije, morate pokazati oboje istočasno. Če torej niste ne delavec in ne voznik, je zelo priporočljivo, da ste ustavni pravnik.

Kajti brskanje policista po vašem telefonu je ustavno sporno, kot je ustavno sporno omenjanje regij – čeprav statističnih, saj Slovenija regionalno še ni razkosana … Če ste ustavni pravnik z betežnimi starši v Prekmurju, policist pa ima nalog sodišča, da lahko brska po vašem telefonu, mora to storiti na razdalji dveh metrov. Po možnosti brezstično. Čeprav pravijo, da ima oblast dolge roke, se zdijo policisti z dvometrskimi okončinami vendarle zelo redki.

Pa še naprej; če torej nimate staršev v Prekmurju ali vikenda s puščajočo streho, lahko greste tudi v tujino. Sicer ne smučat, lahko pa se odpravite po nakupih. Če je najbližja trgovina z blagom, ki pri nas ni na voljo, v drugi državi, lahko greste tja, vendar se morate precej hitro vrniti.

Na zahodni meji se lahko tako skregate z obmejnimi organi, da v Sloveniji nimamo espressa, ki bi si zaslužil to ime, na severni pa lahko (smuči medtem ni dobro imeti v prtljažniku), da greste kupit germknodle. Kar je laž, kajti edini prebivalci planeta, ki to zdrizavost spravijo po grlu, so Avstrijci.

Vendar vse to velja za zahodnjake, ki bi si želeli vzhodno od Trojan. Za tiste vzhodno od Trojan, kot nam sporoča oče Timija Zajca, je pot na zahod zaprta. V glavnem zato, ker vzhodnjaki niso dovolj pridni, disciplinirani, in ker se kar naprej vdajajo martinovanjem, ali pa preprosto zato, ker so vzhodnjaki, ki kaj štejejo, že tako ali tako na zahodu. In bi tam tudi radi ostali. Pa čeprav le še dve leti …

"Vlada dela dobro!"

P. S. Vse dileme se bodo končale 23. opolnoči. Konji bodo postali miši, zlata kočija buča, čas odprtih trgovin s stekleno obutvijo pa le še spomin, ki nas bo grel, ko bomo ponovno sedli v pepel epidemije.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Nasveti za dom in epidemijo

15.12.2020

Ob sprostitvi nekaterih epidemioloških omejitev se bomo v naši skromni oddaji le še enkrat več odrekli kritični analizi in se posvetili osnovni vlogi javnega medija, ki je informirati in poročati. Kajti če hočemo premagati epidemijo, moramo vsi vložiti ne le skupen napor, temveč tudi pozabiti na razlike, ki nas delijo – kot nam vztrajno polaga na dušo predsednik republike. Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla.

Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla ...

Ob sprostitvi nekaterih epidemioloških omejitev se bomo v naši skromni oddaji le še enkrat več odrekli kritični analizi in se posvetili osnovni vlogi javnega medija, ki je informirati in poročati. Kajti če hočemo premagati epidemijo, moramo vsi vložiti ne le skupen napor, temveč tudi pozabiti na razlike, ki nas delijo – kot nam vztrajno polaga na dušo predsednik republike. Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla.

Zato današnjo oddajo začnimo z udarniškim vzklikom vodje poslanske skupine Desusa, ki že nekaj dni vztrajno ponavlja: "Vlada dela dobro!"

Zadrega pri tej trditvi prihaja – kako nepričakovano – iz jezikoslovja. Spoštovani poslanec Jurša je namreč ponosni sin prleške dežele. Če politična zgodovina ne vara, je bil nekaj časa kot župan Ljutomera celo formalni vodja plemena. In Prlekom je dovoljeno, ker so nam dali očeta slovenskega jezikoslovja, plemenitega viteza Miklošiča, da slovenske vokale poljubno uporabljajo. Poslanec Jurša ta jezikoslovni privilegij še kako pridno izkorišča, tako da med njegovimi govori neprleška Slovenija vedno v zadregi ugiba, ali je "a" res "a", ali pa je morebiti samo razpotegnjeni "e", in ali je "o" "o" ali pa nekoliko bolj ohlapen "u"! In tako po vokalih naprej in po vokalih nazaj.

Tako ni povsem jasno, ali Jurša s stavkom "vlada dela dobro" resnično misli, da je – recimo – vlada v boju proti epidemiji uspešna, ali pa dejansko sporoča, da je "vlada dala dobro".

Nekateri jezikoslovci in dialektologi celo trdijo, da Jurša v bistvu hoče povedati, kako "vlada dila dobro …", a vse to so interpretacije, ki nas bi odpeljale predaleč oziroma preveč vstran od naše na novo odkrite informativne vloge.

Povprečen državljan ima težave z razumevanje vseh teh ukrepov. Ki so različni in zdaj, ko so se nekateri končali, vendar ne povsod in vendar ne za vedno, je zmeda še večja. Seveda ukrepe in njihovo ukinitev z lahkoto razumejo znanstveniki, teoretski fiziki in epidemiologi, ki so kronisti pandemije, slehernik pa ima nekoliko več težav. Tako sledi kratek in enostaven priročnik, s pomočjo katerega si boste najlažje zapomnili, kaj lahko in česa ne smete v naslednjem tednu.

Najprej in na začetku; če ste poklicni voznik in prevažate surovine ali izdelke naše delujoče industrije, ste zmagovalec epidemije. Ceste so polne tovornih vozil in prvič lahko natančen opazovalec vidi voznike, ki so v svojem poklicu srečni … Medtem ko imajo celo delavci v tovarnah v potrdilih zapisane relacije, je svobodno prevažanje izdelkov privilegij, proti kateremu so razne poklicne bolezni, ki pečejo spoštovani vozniški ceh, prava malenkost. A to smo vedeli že pred sprostitvijo ukrepov, na današnji dan pa se začenja novo obdobje.

S prvo sprostitvijo smo končno izvedeli, kaj je bistveno ne le za gospodarski razcvet države, temveč tudi za osebno srečo državljanov. Urejena pričeska, čist avto, čista obleka in nageljček za v gumbnico so prva misel medkoronskega Slovenca … Mimogrede smo izvedeli tudi zadnjo misel žalnega govora med pokopom zadnjega Slovenca.

"Vlada dela dobro," bo z nageljčkom na krsti, v čisti obleki in z urejeno pričesko zapel Jurša …

In zdaj od Jurše h konkretnemu; če niste voznik, ste pa doma v eni odprtih regij, lahko greste v sosednjo občino, ne pa v sosednjo regijo. Kar je velika epidemiološka skušnjava za osrednje Slovence, ki imajo večino vikendov na Primorskem ali na Gorenjskem … In nobenega na Štajerskem, ki je ostala udobno zaprta …

Naprej; v sosednjo regijo lahko sicer greste, če v njej delate; vendar tudi če ne delate v sosednji regiji in tudi če niste voznik, lahko greste na drugi konec države, če imate tam starše, ki potrebujejo vašo pomoč, ali nepremičnino, ki potrebuje vaše vzdrževanje. Zdaj; za pot v sosednjo občino je potrebna aplikacija, za pot k staršem pa izjava. Torej pomaga, da imate oboje, in pri prestopu občine policistu pokažete aplikacijo, pri prestopu regije pa potrdilo. Če pa je meja občine hkrati meja regije, morate pokazati oboje istočasno. Če torej niste ne delavec in ne voznik, je zelo priporočljivo, da ste ustavni pravnik.

Kajti brskanje policista po vašem telefonu je ustavno sporno, kot je ustavno sporno omenjanje regij – čeprav statističnih, saj Slovenija regionalno še ni razkosana … Če ste ustavni pravnik z betežnimi starši v Prekmurju, policist pa ima nalog sodišča, da lahko brska po vašem telefonu, mora to storiti na razdalji dveh metrov. Po možnosti brezstično. Čeprav pravijo, da ima oblast dolge roke, se zdijo policisti z dvometrskimi okončinami vendarle zelo redki.

Pa še naprej; če torej nimate staršev v Prekmurju ali vikenda s puščajočo streho, lahko greste tudi v tujino. Sicer ne smučat, lahko pa se odpravite po nakupih. Če je najbližja trgovina z blagom, ki pri nas ni na voljo, v drugi državi, lahko greste tja, vendar se morate precej hitro vrniti.

Na zahodni meji se lahko tako skregate z obmejnimi organi, da v Sloveniji nimamo espressa, ki bi si zaslužil to ime, na severni pa lahko (smuči medtem ni dobro imeti v prtljažniku), da greste kupit germknodle. Kar je laž, kajti edini prebivalci planeta, ki to zdrizavost spravijo po grlu, so Avstrijci.

Vendar vse to velja za zahodnjake, ki bi si želeli vzhodno od Trojan. Za tiste vzhodno od Trojan, kot nam sporoča oče Timija Zajca, je pot na zahod zaprta. V glavnem zato, ker vzhodnjaki niso dovolj pridni, disciplinirani, in ker se kar naprej vdajajo martinovanjem, ali pa preprosto zato, ker so vzhodnjaki, ki kaj štejejo, že tako ali tako na zahodu. In bi tam tudi radi ostali. Pa čeprav le še dve leti …

"Vlada dela dobro!"

P. S. Vse dileme se bodo končale 23. opolnoči. Konji bodo postali miši, zlata kočija buča, čas odprtih trgovin s stekleno obutvijo pa le še spomin, ki nas bo grel, ko bomo ponovno sedli v pepel epidemije.


06.11.2018

Strel v tišino

Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.


30.10.2018

Slovenski vladarski slog

V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?


23.10.2018

Princ na konju z ročaji

Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.


16.10.2018

Vohun, ki nas je ljubil

V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.


09.10.2018

Pod svobodnim soncem

Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.


02.10.2018

Sreča ni opoteča

V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič


25.09.2018

O življenju krtov

Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.


18.09.2018

V začetku je bila beseda

Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.


11.09.2018

Fontana malih in točenih

Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.


04.09.2018

Divja varda

Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko


26.06.2018

Zadnje besede poslanic

Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.


19.06.2018

Diktatura asfalta

Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.


12.06.2018

Gliha vkup štriha

Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič


05.06.2018

Nam je vseeno kam reka teče

Povolilna kolumna Marka Radmiloviča.


29.05.2018

U ta črna skrin'ca

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


22.05.2018

Živalska farma

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.


15.05.2018

Viljem drugič

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.05.2018

Rokovalci

Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.


24.04.2018

Spomeniško varstvo

Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo


17.04.2018

Pametna vas

Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj


Stran 14 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov