Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob sprostitvi nekaterih epidemioloških omejitev se bomo v naši skromni oddaji le še enkrat več odrekli kritični analizi in se posvetili osnovni vlogi javnega medija, ki je informirati in poročati. Kajti če hočemo premagati epidemijo, moramo vsi vložiti ne le skupen napor, temveč tudi pozabiti na razlike, ki nas delijo – kot nam vztrajno polaga na dušo predsednik republike. Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla.
Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla ...
Ob sprostitvi nekaterih epidemioloških omejitev se bomo v naši skromni oddaji le še enkrat več odrekli kritični analizi in se posvetili osnovni vlogi javnega medija, ki je informirati in poročati. Kajti če hočemo premagati epidemijo, moramo vsi vložiti ne le skupen napor, temveč tudi pozabiti na razlike, ki nas delijo – kot nam vztrajno polaga na dušo predsednik republike. Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla.
Zato današnjo oddajo začnimo z udarniškim vzklikom vodje poslanske skupine Desusa, ki že nekaj dni vztrajno ponavlja: "Vlada dela dobro!"
Zadrega pri tej trditvi prihaja – kako nepričakovano – iz jezikoslovja. Spoštovani poslanec Jurša je namreč ponosni sin prleške dežele. Če politična zgodovina ne vara, je bil nekaj časa kot župan Ljutomera celo formalni vodja plemena. In Prlekom je dovoljeno, ker so nam dali očeta slovenskega jezikoslovja, plemenitega viteza Miklošiča, da slovenske vokale poljubno uporabljajo. Poslanec Jurša ta jezikoslovni privilegij še kako pridno izkorišča, tako da med njegovimi govori neprleška Slovenija vedno v zadregi ugiba, ali je "a" res "a", ali pa je morebiti samo razpotegnjeni "e", in ali je "o" "o" ali pa nekoliko bolj ohlapen "u"! In tako po vokalih naprej in po vokalih nazaj.
Tako ni povsem jasno, ali Jurša s stavkom "vlada dela dobro" resnično misli, da je – recimo – vlada v boju proti epidemiji uspešna, ali pa dejansko sporoča, da je "vlada dala dobro".
Nekateri jezikoslovci in dialektologi celo trdijo, da Jurša v bistvu hoče povedati, kako "vlada dila dobro …", a vse to so interpretacije, ki nas bi odpeljale predaleč oziroma preveč vstran od naše na novo odkrite informativne vloge.
Povprečen državljan ima težave z razumevanje vseh teh ukrepov. Ki so različni in zdaj, ko so se nekateri končali, vendar ne povsod in vendar ne za vedno, je zmeda še večja. Seveda ukrepe in njihovo ukinitev z lahkoto razumejo znanstveniki, teoretski fiziki in epidemiologi, ki so kronisti pandemije, slehernik pa ima nekoliko več težav. Tako sledi kratek in enostaven priročnik, s pomočjo katerega si boste najlažje zapomnili, kaj lahko in česa ne smete v naslednjem tednu.
Najprej in na začetku; če ste poklicni voznik in prevažate surovine ali izdelke naše delujoče industrije, ste zmagovalec epidemije. Ceste so polne tovornih vozil in prvič lahko natančen opazovalec vidi voznike, ki so v svojem poklicu srečni … Medtem ko imajo celo delavci v tovarnah v potrdilih zapisane relacije, je svobodno prevažanje izdelkov privilegij, proti kateremu so razne poklicne bolezni, ki pečejo spoštovani vozniški ceh, prava malenkost. A to smo vedeli že pred sprostitvijo ukrepov, na današnji dan pa se začenja novo obdobje.
S prvo sprostitvijo smo končno izvedeli, kaj je bistveno ne le za gospodarski razcvet države, temveč tudi za osebno srečo državljanov. Urejena pričeska, čist avto, čista obleka in nageljček za v gumbnico so prva misel medkoronskega Slovenca … Mimogrede smo izvedeli tudi zadnjo misel žalnega govora med pokopom zadnjega Slovenca.
"Vlada dela dobro," bo z nageljčkom na krsti, v čisti obleki in z urejeno pričesko zapel Jurša …
In zdaj od Jurše h konkretnemu; če niste voznik, ste pa doma v eni odprtih regij, lahko greste v sosednjo občino, ne pa v sosednjo regijo. Kar je velika epidemiološka skušnjava za osrednje Slovence, ki imajo večino vikendov na Primorskem ali na Gorenjskem … In nobenega na Štajerskem, ki je ostala udobno zaprta …
Naprej; v sosednjo regijo lahko sicer greste, če v njej delate; vendar tudi če ne delate v sosednji regiji in tudi če niste voznik, lahko greste na drugi konec države, če imate tam starše, ki potrebujejo vašo pomoč, ali nepremičnino, ki potrebuje vaše vzdrževanje. Zdaj; za pot v sosednjo občino je potrebna aplikacija, za pot k staršem pa izjava. Torej pomaga, da imate oboje, in pri prestopu občine policistu pokažete aplikacijo, pri prestopu regije pa potrdilo. Če pa je meja občine hkrati meja regije, morate pokazati oboje istočasno. Če torej niste ne delavec in ne voznik, je zelo priporočljivo, da ste ustavni pravnik.
Kajti brskanje policista po vašem telefonu je ustavno sporno, kot je ustavno sporno omenjanje regij – čeprav statističnih, saj Slovenija regionalno še ni razkosana … Če ste ustavni pravnik z betežnimi starši v Prekmurju, policist pa ima nalog sodišča, da lahko brska po vašem telefonu, mora to storiti na razdalji dveh metrov. Po možnosti brezstično. Čeprav pravijo, da ima oblast dolge roke, se zdijo policisti z dvometrskimi okončinami vendarle zelo redki.
Pa še naprej; če torej nimate staršev v Prekmurju ali vikenda s puščajočo streho, lahko greste tudi v tujino. Sicer ne smučat, lahko pa se odpravite po nakupih. Če je najbližja trgovina z blagom, ki pri nas ni na voljo, v drugi državi, lahko greste tja, vendar se morate precej hitro vrniti.
Na zahodni meji se lahko tako skregate z obmejnimi organi, da v Sloveniji nimamo espressa, ki bi si zaslužil to ime, na severni pa lahko (smuči medtem ni dobro imeti v prtljažniku), da greste kupit germknodle. Kar je laž, kajti edini prebivalci planeta, ki to zdrizavost spravijo po grlu, so Avstrijci.
Vendar vse to velja za zahodnjake, ki bi si želeli vzhodno od Trojan. Za tiste vzhodno od Trojan, kot nam sporoča oče Timija Zajca, je pot na zahod zaprta. V glavnem zato, ker vzhodnjaki niso dovolj pridni, disciplinirani, in ker se kar naprej vdajajo martinovanjem, ali pa preprosto zato, ker so vzhodnjaki, ki kaj štejejo, že tako ali tako na zahodu. In bi tam tudi radi ostali. Pa čeprav le še dve leti …
"Vlada dela dobro!"
P. S. Vse dileme se bodo končale 23. opolnoči. Konji bodo postali miši, zlata kočija buča, čas odprtih trgovin s stekleno obutvijo pa le še spomin, ki nas bo grel, ko bomo ponovno sedli v pepel epidemije.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Ob sprostitvi nekaterih epidemioloških omejitev se bomo v naši skromni oddaji le še enkrat več odrekli kritični analizi in se posvetili osnovni vlogi javnega medija, ki je informirati in poročati. Kajti če hočemo premagati epidemijo, moramo vsi vložiti ne le skupen napor, temveč tudi pozabiti na razlike, ki nas delijo – kot nam vztrajno polaga na dušo predsednik republike. Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla.
Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla ...
Ob sprostitvi nekaterih epidemioloških omejitev se bomo v naši skromni oddaji le še enkrat več odrekli kritični analizi in se posvetili osnovni vlogi javnega medija, ki je informirati in poročati. Kajti če hočemo premagati epidemijo, moramo vsi vložiti ne le skupen napor, temveč tudi pozabiti na razlike, ki nas delijo – kot nam vztrajno polaga na dušo predsednik republike. Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla.
Zato današnjo oddajo začnimo z udarniškim vzklikom vodje poslanske skupine Desusa, ki že nekaj dni vztrajno ponavlja: "Vlada dela dobro!"
Zadrega pri tej trditvi prihaja – kako nepričakovano – iz jezikoslovja. Spoštovani poslanec Jurša je namreč ponosni sin prleške dežele. Če politična zgodovina ne vara, je bil nekaj časa kot župan Ljutomera celo formalni vodja plemena. In Prlekom je dovoljeno, ker so nam dali očeta slovenskega jezikoslovja, plemenitega viteza Miklošiča, da slovenske vokale poljubno uporabljajo. Poslanec Jurša ta jezikoslovni privilegij še kako pridno izkorišča, tako da med njegovimi govori neprleška Slovenija vedno v zadregi ugiba, ali je "a" res "a", ali pa je morebiti samo razpotegnjeni "e", in ali je "o" "o" ali pa nekoliko bolj ohlapen "u"! In tako po vokalih naprej in po vokalih nazaj.
Tako ni povsem jasno, ali Jurša s stavkom "vlada dela dobro" resnično misli, da je – recimo – vlada v boju proti epidemiji uspešna, ali pa dejansko sporoča, da je "vlada dala dobro".
Nekateri jezikoslovci in dialektologi celo trdijo, da Jurša v bistvu hoče povedati, kako "vlada dila dobro …", a vse to so interpretacije, ki nas bi odpeljale predaleč oziroma preveč vstran od naše na novo odkrite informativne vloge.
Povprečen državljan ima težave z razumevanje vseh teh ukrepov. Ki so različni in zdaj, ko so se nekateri končali, vendar ne povsod in vendar ne za vedno, je zmeda še večja. Seveda ukrepe in njihovo ukinitev z lahkoto razumejo znanstveniki, teoretski fiziki in epidemiologi, ki so kronisti pandemije, slehernik pa ima nekoliko več težav. Tako sledi kratek in enostaven priročnik, s pomočjo katerega si boste najlažje zapomnili, kaj lahko in česa ne smete v naslednjem tednu.
Najprej in na začetku; če ste poklicni voznik in prevažate surovine ali izdelke naše delujoče industrije, ste zmagovalec epidemije. Ceste so polne tovornih vozil in prvič lahko natančen opazovalec vidi voznike, ki so v svojem poklicu srečni … Medtem ko imajo celo delavci v tovarnah v potrdilih zapisane relacije, je svobodno prevažanje izdelkov privilegij, proti kateremu so razne poklicne bolezni, ki pečejo spoštovani vozniški ceh, prava malenkost. A to smo vedeli že pred sprostitvijo ukrepov, na današnji dan pa se začenja novo obdobje.
S prvo sprostitvijo smo končno izvedeli, kaj je bistveno ne le za gospodarski razcvet države, temveč tudi za osebno srečo državljanov. Urejena pričeska, čist avto, čista obleka in nageljček za v gumbnico so prva misel medkoronskega Slovenca … Mimogrede smo izvedeli tudi zadnjo misel žalnega govora med pokopom zadnjega Slovenca.
"Vlada dela dobro," bo z nageljčkom na krsti, v čisti obleki in z urejeno pričesko zapel Jurša …
In zdaj od Jurše h konkretnemu; če niste voznik, ste pa doma v eni odprtih regij, lahko greste v sosednjo občino, ne pa v sosednjo regijo. Kar je velika epidemiološka skušnjava za osrednje Slovence, ki imajo večino vikendov na Primorskem ali na Gorenjskem … In nobenega na Štajerskem, ki je ostala udobno zaprta …
Naprej; v sosednjo regijo lahko sicer greste, če v njej delate; vendar tudi če ne delate v sosednji regiji in tudi če niste voznik, lahko greste na drugi konec države, če imate tam starše, ki potrebujejo vašo pomoč, ali nepremičnino, ki potrebuje vaše vzdrževanje. Zdaj; za pot v sosednjo občino je potrebna aplikacija, za pot k staršem pa izjava. Torej pomaga, da imate oboje, in pri prestopu občine policistu pokažete aplikacijo, pri prestopu regije pa potrdilo. Če pa je meja občine hkrati meja regije, morate pokazati oboje istočasno. Če torej niste ne delavec in ne voznik, je zelo priporočljivo, da ste ustavni pravnik.
Kajti brskanje policista po vašem telefonu je ustavno sporno, kot je ustavno sporno omenjanje regij – čeprav statističnih, saj Slovenija regionalno še ni razkosana … Če ste ustavni pravnik z betežnimi starši v Prekmurju, policist pa ima nalog sodišča, da lahko brska po vašem telefonu, mora to storiti na razdalji dveh metrov. Po možnosti brezstično. Čeprav pravijo, da ima oblast dolge roke, se zdijo policisti z dvometrskimi okončinami vendarle zelo redki.
Pa še naprej; če torej nimate staršev v Prekmurju ali vikenda s puščajočo streho, lahko greste tudi v tujino. Sicer ne smučat, lahko pa se odpravite po nakupih. Če je najbližja trgovina z blagom, ki pri nas ni na voljo, v drugi državi, lahko greste tja, vendar se morate precej hitro vrniti.
Na zahodni meji se lahko tako skregate z obmejnimi organi, da v Sloveniji nimamo espressa, ki bi si zaslužil to ime, na severni pa lahko (smuči medtem ni dobro imeti v prtljažniku), da greste kupit germknodle. Kar je laž, kajti edini prebivalci planeta, ki to zdrizavost spravijo po grlu, so Avstrijci.
Vendar vse to velja za zahodnjake, ki bi si želeli vzhodno od Trojan. Za tiste vzhodno od Trojan, kot nam sporoča oče Timija Zajca, je pot na zahod zaprta. V glavnem zato, ker vzhodnjaki niso dovolj pridni, disciplinirani, in ker se kar naprej vdajajo martinovanjem, ali pa preprosto zato, ker so vzhodnjaki, ki kaj štejejo, že tako ali tako na zahodu. In bi tam tudi radi ostali. Pa čeprav le še dve leti …
"Vlada dela dobro!"
P. S. Vse dileme se bodo končale 23. opolnoči. Konji bodo postali miši, zlata kočija buča, čas odprtih trgovin s stekleno obutvijo pa le še spomin, ki nas bo grel, ko bomo ponovno sedli v pepel epidemije.
Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni
Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.
Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano
Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.
Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.
Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.
Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?
Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.
Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".
Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.
Iz počitniškega ugodja nas je zbezal izreden dogodek – objavljena arbitraža o slovensko-hrvaški meji. Ne moremo dovoliti, da bi delovni ljudje in občani ostali brez razumljive razlage arbitraže.
Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.
Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.
Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.
Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”
Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.
Danes pa nekaj v obrambo olike in zdrave pameti. Bližajo se volitve. Kot ste zagotovo opazili. Najpogostejši znak bližajočih se volitev so politični analitiki, ki se začnejo v medijih pojavljati pogosteje kot vremenarji. “Ena lastovka še ne prinese pomladi, trije politični analitiki pa že prinesejo volitve.” Prihajajo volitve! Merilci javnega mnenja se vznemirijo. Novi obrazi se pobrijejo. Stari obrazi postanejo priljudni. Člani republiške volilne komisije se zberejo na skrivni lokaciji. Prostore osnovnih šol in vaških skupnosti pometejo. Stranke imajo kongrese. Če kongres nima stranke, jo ustanovi. Take stvari se dogajajo, ko se bližajo volitve.
Danes pa na kratko, kajti mudi se. Zastavili si bomo temeljno vprašanje razvoja in s tem prihodnosti te države: “Zakaj v Sloveniji ni mogoče ničesar več zgraditi?” Vprašanje bomo postavili brez večje ambicije nanj odgovoriti, kajti že tako se v javnosti potika preveč odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar pa je pravzaprav del problema.
Saga o veleposlaniku v Španiji, ki je med letoma 2007 in 2010 na veliko kupoval gospodinjske pripomočke in orodje, se počasi približuje koncu. Med sojenji, zastaranji in zahtevami po povračilu škode z obeh strani je prejšnje dni koprsko sodišče odločilo, da je njegova ekscelenca dejanja storila v neprištevnem stanju. Izvedenec je navedel psihiatrično bolezen, za katero boleha dotični in primer je za zdaj končan. Ob robu sodne sage smo kot zainteresirana javnost izvedeli še nekaj pikantnih, nekaj pa celo čudnih detajlov. Da je njegova ekscelenca še pred Madridom spolno napadel otroka, da je neracionalno zapravljal in tako naprej in tako nazaj.
Neveljaven email naslov