Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos.
In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?
Točno vemo, kaj si letos vsi želimo pod novoletno smrečico … Če parafraziramo bojni verz slovenskega obdarovanja: Soseda je dala injekcije tri, mala Marjanca pa ščepec soli. Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos. Pa neduhovite božične reference na stran.
V Slovenijo med prazniki prihaja nekaj manj kot 10 000 odmerkov cepiva in ker sta za zaščito potrebna dva odmerka, bo v prvi fazi cepljenih približno 5000 Slovencev. In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?
Mantra zadnjega leta: "Prednost imajo ranljive skupine" tokrat žal ne ustreza kriteriju. Pripadnikov katerekoli od ranljivih skupin je žal veliko več kot 5000. Več je oskrbovancev v domovih, več je starejših od osemdeset, več je zdravstvenih delavcev, več je pripadnikov intervencijskih služb in več je nenadomestljivih javnih uslužbencev. Mimogrede: prvi se bodo sicer cepili uslužbenci Sove; a to cepljenje bo pod oznako tajno in se bomo vsi delali, da zanj nismo vedeli.
Torej; kakorkoli bomo razporejali prvo pošiljko, bomo posameznikom ali kar celi skupini naredili krivico; kar se v jeziku vsakdana sliši kot ogorčeni: "Zakaj on (ona) in ne jaz?!" V humanistični maniri farmacevtske industrije, da cepivo ne sme povzročiti več škode kot koristi, tako predlagamo nekaj inventivnih rešitev. Po naših predlogih bi cepivo razdelili tako, da bi nihče od državljanov ne začutil grenkega priokusa, ko bodo iglo zadegali v rame sosedu, znancu, prijatelju, zakonskemu partnerju, drugi poklicni skupini in podobno.
Metoda št. 1: Razdelitev cepiva predamo Loteriji Slovenije. Ta ima dolgoletne izkušnje pri plasiranju in upravičevanju nemogočih statističnih možnosti najširši javnosti! Ob tem ima Loterija široko razvejano mrežo poslovalnic, ki se lahko po potrebi spremenijo tudi v cepilna mesta;
predvsem pa uživa med prebivalstvom izjemno visoko stopnjo zaupanja. Menda je Loterija edina gospodarska panoga, ki pri slovenskem prebivalstvu ne povzroča izbruha znamenite fovšije.
Če kdo dobi na loteriji, mu okolica praviloma ni nevoščljiva. Župan pa mu je celo hvaležen. Tako bi žrebanje odmerkov cepiva z loterijo prineslo dvojni učinek; cepivo bi vzbudilo močan imunski odziv na eni strani, na drugi pa malo ali skoraj nič nevoščljivosti –kar bi ga samodejno uvrstilo na lestvico najbolj učinkovitih cepiv med Slovenci. Ob tem je žrebanje cepiva s pomočjo loterije tudi absolutno demokratično! Za srečne dobitnike pa bi moralo biti ob dobitku cepljenje obvezno; saj bi se v nasprotnem razširila siva ekonomija, ki bi vključevala preprodajo odmerkov in cepljenje na črno.
Metoda št. 2: Druga možnost razdelitve deset tisoč odmerkov za pet tisoč prejemnikov je s televizijskimi kvizi in resničnostnimi oddajami. Kot vemo, gre za najbolj razširjeno zabavo med Slovenci, saj spremljanje kvizov in resničnostnih oddaj redno zmaguje na lestvicah televizijske gledanosti, sploh resničnostne oddaje zmagujejo na lestvicah prostočasja pod Alpami … Se pravi, da bi tekmovalci v kvizu ne igrali za denarne zneske ali za špecerijo, temveč bi igrali za odmerke cepiva. Prav tako se tekmovalci v resničnostnih oddajah ne bi smešili za kmetijo ali za gostilno ali za ljubezen, temveč za enoletno imunost.
Za razliko od inačice z loterijo, kjer gre v veliki meri za srečo, je ta oblika razdeljevanja cepiva odvisna od splošne razgledanosti in sposobnosti javnega ponižanja … Kar sta še sploh med pandemijo hvalevredni lastnosti. Tudi v primeru izbora skozi sito zabavnih televizijskih oddaj bi bili cepljeni deležni javnega odobravanja, saj narod ljubi televizijske heroje, zbrane v socialni podkategoriji: "znani Slovenci"!
Metoda št. 3: Ker se zavedamo, da sta obe opisani možnosti precej eksperimentalni, predlagamo tudi bolj konvencionalen pristop. Eno slovenskih marketinških agencij povežimo s trdim jedrom proticepilnega gibanja na Slovenskem. Oglasi proti cepljenju in proticepilna akcija na družbenih omrežjih bi – pri trenutni labilnosti slovenskega intelekta – zagotovo prepričali množice, da je cepljenje škodljivo, ker bo naša telesa pokvarilo v samem bistvu – v DNK. Slovenci spadamo, to je bilo med epidemijo jasno vidno, med narode, ki so rekordno navdušeni nad instant resnicami. To so dejstva, ki jih pred uporabo ni treba prekuhati; po navadi je dovolj, da jih samo prelijemo z vročo vodo, premešamo in počakamo kakšno minuto. S sposobnim kreativnim direktorjem, ušesu prijaznim sloganom in gigantsko injekcijsko iglo kot grafičnim simbolom ter seveda z najširšo podporo politike bi število ljudi, ki si danes želijo cepljenja, zagotovo zmanjšali na pet tisoč.
Kajti če razmišljujoči vsaj malo spremlja slovensko družbeno stvarnost, dobi moreč občutek, da ob njem samem le še 4999 sodržavljanov verjame v moč znanosti, napredka, omike in razuma …
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos.
In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?
Točno vemo, kaj si letos vsi želimo pod novoletno smrečico … Če parafraziramo bojni verz slovenskega obdarovanja: Soseda je dala injekcije tri, mala Marjanca pa ščepec soli. Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos. Pa neduhovite božične reference na stran.
V Slovenijo med prazniki prihaja nekaj manj kot 10 000 odmerkov cepiva in ker sta za zaščito potrebna dva odmerka, bo v prvi fazi cepljenih približno 5000 Slovencev. In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?
Mantra zadnjega leta: "Prednost imajo ranljive skupine" tokrat žal ne ustreza kriteriju. Pripadnikov katerekoli od ranljivih skupin je žal veliko več kot 5000. Več je oskrbovancev v domovih, več je starejših od osemdeset, več je zdravstvenih delavcev, več je pripadnikov intervencijskih služb in več je nenadomestljivih javnih uslužbencev. Mimogrede: prvi se bodo sicer cepili uslužbenci Sove; a to cepljenje bo pod oznako tajno in se bomo vsi delali, da zanj nismo vedeli.
Torej; kakorkoli bomo razporejali prvo pošiljko, bomo posameznikom ali kar celi skupini naredili krivico; kar se v jeziku vsakdana sliši kot ogorčeni: "Zakaj on (ona) in ne jaz?!" V humanistični maniri farmacevtske industrije, da cepivo ne sme povzročiti več škode kot koristi, tako predlagamo nekaj inventivnih rešitev. Po naših predlogih bi cepivo razdelili tako, da bi nihče od državljanov ne začutil grenkega priokusa, ko bodo iglo zadegali v rame sosedu, znancu, prijatelju, zakonskemu partnerju, drugi poklicni skupini in podobno.
Metoda št. 1: Razdelitev cepiva predamo Loteriji Slovenije. Ta ima dolgoletne izkušnje pri plasiranju in upravičevanju nemogočih statističnih možnosti najširši javnosti! Ob tem ima Loterija široko razvejano mrežo poslovalnic, ki se lahko po potrebi spremenijo tudi v cepilna mesta;
predvsem pa uživa med prebivalstvom izjemno visoko stopnjo zaupanja. Menda je Loterija edina gospodarska panoga, ki pri slovenskem prebivalstvu ne povzroča izbruha znamenite fovšije.
Če kdo dobi na loteriji, mu okolica praviloma ni nevoščljiva. Župan pa mu je celo hvaležen. Tako bi žrebanje odmerkov cepiva z loterijo prineslo dvojni učinek; cepivo bi vzbudilo močan imunski odziv na eni strani, na drugi pa malo ali skoraj nič nevoščljivosti –kar bi ga samodejno uvrstilo na lestvico najbolj učinkovitih cepiv med Slovenci. Ob tem je žrebanje cepiva s pomočjo loterije tudi absolutno demokratično! Za srečne dobitnike pa bi moralo biti ob dobitku cepljenje obvezno; saj bi se v nasprotnem razširila siva ekonomija, ki bi vključevala preprodajo odmerkov in cepljenje na črno.
Metoda št. 2: Druga možnost razdelitve deset tisoč odmerkov za pet tisoč prejemnikov je s televizijskimi kvizi in resničnostnimi oddajami. Kot vemo, gre za najbolj razširjeno zabavo med Slovenci, saj spremljanje kvizov in resničnostnih oddaj redno zmaguje na lestvicah televizijske gledanosti, sploh resničnostne oddaje zmagujejo na lestvicah prostočasja pod Alpami … Se pravi, da bi tekmovalci v kvizu ne igrali za denarne zneske ali za špecerijo, temveč bi igrali za odmerke cepiva. Prav tako se tekmovalci v resničnostnih oddajah ne bi smešili za kmetijo ali za gostilno ali za ljubezen, temveč za enoletno imunost.
Za razliko od inačice z loterijo, kjer gre v veliki meri za srečo, je ta oblika razdeljevanja cepiva odvisna od splošne razgledanosti in sposobnosti javnega ponižanja … Kar sta še sploh med pandemijo hvalevredni lastnosti. Tudi v primeru izbora skozi sito zabavnih televizijskih oddaj bi bili cepljeni deležni javnega odobravanja, saj narod ljubi televizijske heroje, zbrane v socialni podkategoriji: "znani Slovenci"!
Metoda št. 3: Ker se zavedamo, da sta obe opisani možnosti precej eksperimentalni, predlagamo tudi bolj konvencionalen pristop. Eno slovenskih marketinških agencij povežimo s trdim jedrom proticepilnega gibanja na Slovenskem. Oglasi proti cepljenju in proticepilna akcija na družbenih omrežjih bi – pri trenutni labilnosti slovenskega intelekta – zagotovo prepričali množice, da je cepljenje škodljivo, ker bo naša telesa pokvarilo v samem bistvu – v DNK. Slovenci spadamo, to je bilo med epidemijo jasno vidno, med narode, ki so rekordno navdušeni nad instant resnicami. To so dejstva, ki jih pred uporabo ni treba prekuhati; po navadi je dovolj, da jih samo prelijemo z vročo vodo, premešamo in počakamo kakšno minuto. S sposobnim kreativnim direktorjem, ušesu prijaznim sloganom in gigantsko injekcijsko iglo kot grafičnim simbolom ter seveda z najširšo podporo politike bi število ljudi, ki si danes želijo cepljenja, zagotovo zmanjšali na pet tisoč.
Kajti če razmišljujoči vsaj malo spremlja slovensko družbeno stvarnost, dobi moreč občutek, da ob njem samem le še 4999 sodržavljanov verjame v moč znanosti, napredka, omike in razuma …
Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni
Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.
Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano
Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.
Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.
Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.
Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?
Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.
Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".
Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.
Iz počitniškega ugodja nas je zbezal izreden dogodek – objavljena arbitraža o slovensko-hrvaški meji. Ne moremo dovoliti, da bi delovni ljudje in občani ostali brez razumljive razlage arbitraže.
Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.
Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.
Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.
Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”
Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.
Danes pa nekaj v obrambo olike in zdrave pameti. Bližajo se volitve. Kot ste zagotovo opazili. Najpogostejši znak bližajočih se volitev so politični analitiki, ki se začnejo v medijih pojavljati pogosteje kot vremenarji. “Ena lastovka še ne prinese pomladi, trije politični analitiki pa že prinesejo volitve.” Prihajajo volitve! Merilci javnega mnenja se vznemirijo. Novi obrazi se pobrijejo. Stari obrazi postanejo priljudni. Člani republiške volilne komisije se zberejo na skrivni lokaciji. Prostore osnovnih šol in vaških skupnosti pometejo. Stranke imajo kongrese. Če kongres nima stranke, jo ustanovi. Take stvari se dogajajo, ko se bližajo volitve.
Danes pa na kratko, kajti mudi se. Zastavili si bomo temeljno vprašanje razvoja in s tem prihodnosti te države: “Zakaj v Sloveniji ni mogoče ničesar več zgraditi?” Vprašanje bomo postavili brez večje ambicije nanj odgovoriti, kajti že tako se v javnosti potika preveč odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar pa je pravzaprav del problema.
Saga o veleposlaniku v Španiji, ki je med letoma 2007 in 2010 na veliko kupoval gospodinjske pripomočke in orodje, se počasi približuje koncu. Med sojenji, zastaranji in zahtevami po povračilu škode z obeh strani je prejšnje dni koprsko sodišče odločilo, da je njegova ekscelenca dejanja storila v neprištevnem stanju. Izvedenec je navedel psihiatrično bolezen, za katero boleha dotični in primer je za zdaj končan. Ob robu sodne sage smo kot zainteresirana javnost izvedeli še nekaj pikantnih, nekaj pa celo čudnih detajlov. Da je njegova ekscelenca še pred Madridom spolno napadel otroka, da je neracionalno zapravljal in tako naprej in tako nazaj.
Neveljaven email naslov