Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Izbranci

22.12.2020

Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos.

In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?

Točno vemo, kaj si letos vsi želimo pod novoletno smrečico … Če parafraziramo bojni verz slovenskega obdarovanja: Soseda je dala injekcije tri, mala Marjanca pa ščepec soli. Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos. Pa neduhovite božične reference na stran.

V Slovenijo med prazniki prihaja nekaj manj kot 10 000 odmerkov cepiva in ker sta za zaščito potrebna dva odmerka, bo v prvi fazi cepljenih približno 5000 Slovencev. In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?

Mantra zadnjega leta: "Prednost imajo ranljive skupine" tokrat žal ne ustreza kriteriju. Pripadnikov katerekoli od ranljivih skupin je žal veliko več kot 5000. Več je oskrbovancev v domovih, več je starejših od osemdeset, več je zdravstvenih delavcev, več je pripadnikov intervencijskih služb in več je nenadomestljivih javnih uslužbencev. Mimogrede: prvi se bodo sicer cepili uslužbenci Sove; a to cepljenje bo pod oznako tajno in se bomo vsi delali, da zanj nismo vedeli.

Torej; kakorkoli bomo razporejali prvo pošiljko, bomo posameznikom ali kar celi skupini naredili krivico; kar se v jeziku vsakdana sliši kot ogorčeni: "Zakaj on (ona) in ne jaz?!" V humanistični maniri farmacevtske industrije, da cepivo ne sme povzročiti več škode kot koristi, tako predlagamo nekaj inventivnih rešitev. Po naših predlogih bi cepivo razdelili tako, da bi nihče od državljanov ne začutil grenkega priokusa, ko bodo iglo zadegali v rame sosedu, znancu, prijatelju, zakonskemu partnerju, drugi poklicni skupini in podobno.

Metoda št. 1: Razdelitev cepiva predamo Loteriji Slovenije. Ta ima dolgoletne izkušnje pri plasiranju in upravičevanju nemogočih statističnih možnosti najširši javnosti! Ob tem ima Loterija široko razvejano mrežo poslovalnic, ki se lahko po potrebi spremenijo tudi v cepilna mesta;
predvsem pa uživa med prebivalstvom izjemno visoko stopnjo zaupanja. Menda je Loterija edina gospodarska panoga, ki pri slovenskem prebivalstvu ne povzroča izbruha znamenite fovšije.

Če kdo dobi na loteriji, mu okolica praviloma ni nevoščljiva. Župan pa mu je celo hvaležen. Tako bi žrebanje odmerkov cepiva z loterijo prineslo dvojni učinek; cepivo bi vzbudilo močan imunski odziv na eni strani, na drugi pa malo ali skoraj nič nevoščljivosti –kar bi ga samodejno uvrstilo na lestvico najbolj učinkovitih cepiv med Slovenci. Ob tem je žrebanje cepiva s pomočjo loterije tudi absolutno demokratično! Za srečne dobitnike pa bi moralo biti ob dobitku cepljenje obvezno; saj bi se v nasprotnem razširila siva ekonomija, ki bi vključevala preprodajo odmerkov in cepljenje na črno.

Metoda št. 2: Druga možnost razdelitve deset tisoč odmerkov za pet tisoč prejemnikov je s televizijskimi kvizi in resničnostnimi oddajami. Kot vemo, gre za najbolj razširjeno zabavo med Slovenci, saj spremljanje kvizov in resničnostnih oddaj redno zmaguje na lestvicah televizijske gledanosti, sploh resničnostne oddaje zmagujejo na lestvicah prostočasja pod Alpami … Se pravi, da bi tekmovalci v kvizu ne igrali za denarne zneske ali za špecerijo, temveč bi igrali za odmerke cepiva. Prav tako se tekmovalci v resničnostnih oddajah ne bi smešili za kmetijo ali za gostilno ali za ljubezen, temveč za enoletno imunost.

Za razliko od inačice z loterijo, kjer gre v veliki meri za srečo, je ta oblika razdeljevanja cepiva odvisna od splošne razgledanosti in sposobnosti javnega ponižanja … Kar sta še sploh med pandemijo hvalevredni lastnosti. Tudi v primeru izbora skozi sito zabavnih televizijskih oddaj bi bili cepljeni deležni javnega odobravanja, saj narod ljubi televizijske heroje, zbrane v socialni podkategoriji: "znani Slovenci"!

Metoda št. 3: Ker se zavedamo, da sta obe opisani možnosti precej eksperimentalni, predlagamo tudi bolj konvencionalen pristop. Eno slovenskih marketinških agencij povežimo s trdim jedrom proticepilnega gibanja na Slovenskem. Oglasi proti cepljenju in proticepilna akcija na družbenih omrežjih bi – pri trenutni labilnosti slovenskega intelekta – zagotovo prepričali množice, da je cepljenje škodljivo, ker bo naša telesa pokvarilo v samem bistvu – v DNK. Slovenci spadamo, to je bilo med epidemijo jasno vidno, med narode, ki so rekordno navdušeni nad instant resnicami. To so dejstva, ki jih pred uporabo ni treba prekuhati; po navadi je dovolj, da jih samo prelijemo z vročo vodo, premešamo in počakamo kakšno minuto. S sposobnim kreativnim direktorjem, ušesu prijaznim sloganom in gigantsko injekcijsko iglo kot grafičnim simbolom ter seveda z najširšo podporo politike bi število ljudi, ki si danes želijo cepljenja, zagotovo zmanjšali na pet tisoč.

Kajti če razmišljujoči vsaj malo spremlja slovensko družbeno stvarnost, dobi moreč občutek, da ob njem samem le še 4999 sodržavljanov verjame v moč znanosti, napredka, omike in razuma …


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Izbranci

22.12.2020

Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos.

In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?

Točno vemo, kaj si letos vsi želimo pod novoletno smrečico … Če parafraziramo bojni verz slovenskega obdarovanja: Soseda je dala injekcije tri, mala Marjanca pa ščepec soli. Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos. Pa neduhovite božične reference na stran.

V Slovenijo med prazniki prihaja nekaj manj kot 10 000 odmerkov cepiva in ker sta za zaščito potrebna dva odmerka, bo v prvi fazi cepljenih približno 5000 Slovencev. In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?

Mantra zadnjega leta: "Prednost imajo ranljive skupine" tokrat žal ne ustreza kriteriju. Pripadnikov katerekoli od ranljivih skupin je žal veliko več kot 5000. Več je oskrbovancev v domovih, več je starejših od osemdeset, več je zdravstvenih delavcev, več je pripadnikov intervencijskih služb in več je nenadomestljivih javnih uslužbencev. Mimogrede: prvi se bodo sicer cepili uslužbenci Sove; a to cepljenje bo pod oznako tajno in se bomo vsi delali, da zanj nismo vedeli.

Torej; kakorkoli bomo razporejali prvo pošiljko, bomo posameznikom ali kar celi skupini naredili krivico; kar se v jeziku vsakdana sliši kot ogorčeni: "Zakaj on (ona) in ne jaz?!" V humanistični maniri farmacevtske industrije, da cepivo ne sme povzročiti več škode kot koristi, tako predlagamo nekaj inventivnih rešitev. Po naših predlogih bi cepivo razdelili tako, da bi nihče od državljanov ne začutil grenkega priokusa, ko bodo iglo zadegali v rame sosedu, znancu, prijatelju, zakonskemu partnerju, drugi poklicni skupini in podobno.

Metoda št. 1: Razdelitev cepiva predamo Loteriji Slovenije. Ta ima dolgoletne izkušnje pri plasiranju in upravičevanju nemogočih statističnih možnosti najširši javnosti! Ob tem ima Loterija široko razvejano mrežo poslovalnic, ki se lahko po potrebi spremenijo tudi v cepilna mesta;
predvsem pa uživa med prebivalstvom izjemno visoko stopnjo zaupanja. Menda je Loterija edina gospodarska panoga, ki pri slovenskem prebivalstvu ne povzroča izbruha znamenite fovšije.

Če kdo dobi na loteriji, mu okolica praviloma ni nevoščljiva. Župan pa mu je celo hvaležen. Tako bi žrebanje odmerkov cepiva z loterijo prineslo dvojni učinek; cepivo bi vzbudilo močan imunski odziv na eni strani, na drugi pa malo ali skoraj nič nevoščljivosti –kar bi ga samodejno uvrstilo na lestvico najbolj učinkovitih cepiv med Slovenci. Ob tem je žrebanje cepiva s pomočjo loterije tudi absolutno demokratično! Za srečne dobitnike pa bi moralo biti ob dobitku cepljenje obvezno; saj bi se v nasprotnem razširila siva ekonomija, ki bi vključevala preprodajo odmerkov in cepljenje na črno.

Metoda št. 2: Druga možnost razdelitve deset tisoč odmerkov za pet tisoč prejemnikov je s televizijskimi kvizi in resničnostnimi oddajami. Kot vemo, gre za najbolj razširjeno zabavo med Slovenci, saj spremljanje kvizov in resničnostnih oddaj redno zmaguje na lestvicah televizijske gledanosti, sploh resničnostne oddaje zmagujejo na lestvicah prostočasja pod Alpami … Se pravi, da bi tekmovalci v kvizu ne igrali za denarne zneske ali za špecerijo, temveč bi igrali za odmerke cepiva. Prav tako se tekmovalci v resničnostnih oddajah ne bi smešili za kmetijo ali za gostilno ali za ljubezen, temveč za enoletno imunost.

Za razliko od inačice z loterijo, kjer gre v veliki meri za srečo, je ta oblika razdeljevanja cepiva odvisna od splošne razgledanosti in sposobnosti javnega ponižanja … Kar sta še sploh med pandemijo hvalevredni lastnosti. Tudi v primeru izbora skozi sito zabavnih televizijskih oddaj bi bili cepljeni deležni javnega odobravanja, saj narod ljubi televizijske heroje, zbrane v socialni podkategoriji: "znani Slovenci"!

Metoda št. 3: Ker se zavedamo, da sta obe opisani možnosti precej eksperimentalni, predlagamo tudi bolj konvencionalen pristop. Eno slovenskih marketinških agencij povežimo s trdim jedrom proticepilnega gibanja na Slovenskem. Oglasi proti cepljenju in proticepilna akcija na družbenih omrežjih bi – pri trenutni labilnosti slovenskega intelekta – zagotovo prepričali množice, da je cepljenje škodljivo, ker bo naša telesa pokvarilo v samem bistvu – v DNK. Slovenci spadamo, to je bilo med epidemijo jasno vidno, med narode, ki so rekordno navdušeni nad instant resnicami. To so dejstva, ki jih pred uporabo ni treba prekuhati; po navadi je dovolj, da jih samo prelijemo z vročo vodo, premešamo in počakamo kakšno minuto. S sposobnim kreativnim direktorjem, ušesu prijaznim sloganom in gigantsko injekcijsko iglo kot grafičnim simbolom ter seveda z najširšo podporo politike bi število ljudi, ki si danes želijo cepljenja, zagotovo zmanjšali na pet tisoč.

Kajti če razmišljujoči vsaj malo spremlja slovensko družbeno stvarnost, dobi moreč občutek, da ob njem samem le še 4999 sodržavljanov verjame v moč znanosti, napredka, omike in razuma …


17.03.2020

Druga osamosvojitvena vojna

V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.


10.03.2020

Konec heca

Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič


03.03.2020

Tajno društvo PGC

Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič


25.02.2020

Epidemiološki nasveti

Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.


18.02.2020

Pismo podpore

Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.


11.02.2020

Navodila za uporabo

Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.


04.02.2020

Neznane leteče banane

Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.


28.01.2020

Če ni za bit, je za it!

Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.


21.01.2020

Karel Veliki, Aleksandra še večja

Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.


14.01.2020

Umetnostna kritika

Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”


07.01.2020

Metamorfoze

Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.


31.12.2019

Veliki pok

Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.


17.12.2019

Pod pionirsko zastavo prisegam …

Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?


10.12.2019

Kralji ugodnih cen

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.


03.12.2019

Enega brezogljičnega, prosim

O najbolj priljubljeni temi zadnjih dveh tisočletij, to je seveda konec sveta. V Madridu so se zbrali na še eni podnebni konferenci. Tehnično gre v Madridu za podnebno konferenco, ki naj bi v življenje spravila podnebni dogovor s podnebne konference v Parizu. V Madridu se bodo poskušali dogovoriti, ali razumejo, kaj so se dogovorili v Parizu. Tisti, ki ne razumejo, so svoj podpis iz pariškega dogovora že tako ali tako umaknili … Drugače povedano: nekatere pomembne podpisnice so od pariških zavez zbežale prej, kot zbeži članstvo iz novoustanovljenih slovenskih političnih strank. Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


26.11.2019

Teče mi, teče greznica ...

Čemu presoja ni bila potrebna? Razlog je enostaven, kajti investitor in izvajalec ob polaganju kanala odločno ponavljata mantro najstnikov, ki se srečajo s svojim prvim kondomom: "Zagotovo ne bo puščal!"


19.11.2019

Mafija za mafijo

Slovenci smo s tožbami, sodbami, sodišči in odvetniki obsedeni, zato bo ne glede na kakovost našega sodnega sistema vedno obstajal določen odstotek prebivalstva, ki bo po pravilu nezadovoljen z delom sodišča. Piše: Marko Radmilovič


12.11.2019

Butalci in most

Butalci so se počohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradi.


05.11.2019

Drage naše lidije

Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?


29.10.2019

Kreditiranje na obroke

Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


Stran 11 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov