Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos.
In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?
Točno vemo, kaj si letos vsi želimo pod novoletno smrečico … Če parafraziramo bojni verz slovenskega obdarovanja: Soseda je dala injekcije tri, mala Marjanca pa ščepec soli. Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos. Pa neduhovite božične reference na stran.
V Slovenijo med prazniki prihaja nekaj manj kot 10 000 odmerkov cepiva in ker sta za zaščito potrebna dva odmerka, bo v prvi fazi cepljenih približno 5000 Slovencev. In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?
Mantra zadnjega leta: "Prednost imajo ranljive skupine" tokrat žal ne ustreza kriteriju. Pripadnikov katerekoli od ranljivih skupin je žal veliko več kot 5000. Več je oskrbovancev v domovih, več je starejših od osemdeset, več je zdravstvenih delavcev, več je pripadnikov intervencijskih služb in več je nenadomestljivih javnih uslužbencev. Mimogrede: prvi se bodo sicer cepili uslužbenci Sove; a to cepljenje bo pod oznako tajno in se bomo vsi delali, da zanj nismo vedeli.
Torej; kakorkoli bomo razporejali prvo pošiljko, bomo posameznikom ali kar celi skupini naredili krivico; kar se v jeziku vsakdana sliši kot ogorčeni: "Zakaj on (ona) in ne jaz?!" V humanistični maniri farmacevtske industrije, da cepivo ne sme povzročiti več škode kot koristi, tako predlagamo nekaj inventivnih rešitev. Po naših predlogih bi cepivo razdelili tako, da bi nihče od državljanov ne začutil grenkega priokusa, ko bodo iglo zadegali v rame sosedu, znancu, prijatelju, zakonskemu partnerju, drugi poklicni skupini in podobno.
Metoda št. 1: Razdelitev cepiva predamo Loteriji Slovenije. Ta ima dolgoletne izkušnje pri plasiranju in upravičevanju nemogočih statističnih možnosti najširši javnosti! Ob tem ima Loterija široko razvejano mrežo poslovalnic, ki se lahko po potrebi spremenijo tudi v cepilna mesta;
predvsem pa uživa med prebivalstvom izjemno visoko stopnjo zaupanja. Menda je Loterija edina gospodarska panoga, ki pri slovenskem prebivalstvu ne povzroča izbruha znamenite fovšije.
Če kdo dobi na loteriji, mu okolica praviloma ni nevoščljiva. Župan pa mu je celo hvaležen. Tako bi žrebanje odmerkov cepiva z loterijo prineslo dvojni učinek; cepivo bi vzbudilo močan imunski odziv na eni strani, na drugi pa malo ali skoraj nič nevoščljivosti –kar bi ga samodejno uvrstilo na lestvico najbolj učinkovitih cepiv med Slovenci. Ob tem je žrebanje cepiva s pomočjo loterije tudi absolutno demokratično! Za srečne dobitnike pa bi moralo biti ob dobitku cepljenje obvezno; saj bi se v nasprotnem razširila siva ekonomija, ki bi vključevala preprodajo odmerkov in cepljenje na črno.
Metoda št. 2: Druga možnost razdelitve deset tisoč odmerkov za pet tisoč prejemnikov je s televizijskimi kvizi in resničnostnimi oddajami. Kot vemo, gre za najbolj razširjeno zabavo med Slovenci, saj spremljanje kvizov in resničnostnih oddaj redno zmaguje na lestvicah televizijske gledanosti, sploh resničnostne oddaje zmagujejo na lestvicah prostočasja pod Alpami … Se pravi, da bi tekmovalci v kvizu ne igrali za denarne zneske ali za špecerijo, temveč bi igrali za odmerke cepiva. Prav tako se tekmovalci v resničnostnih oddajah ne bi smešili za kmetijo ali za gostilno ali za ljubezen, temveč za enoletno imunost.
Za razliko od inačice z loterijo, kjer gre v veliki meri za srečo, je ta oblika razdeljevanja cepiva odvisna od splošne razgledanosti in sposobnosti javnega ponižanja … Kar sta še sploh med pandemijo hvalevredni lastnosti. Tudi v primeru izbora skozi sito zabavnih televizijskih oddaj bi bili cepljeni deležni javnega odobravanja, saj narod ljubi televizijske heroje, zbrane v socialni podkategoriji: "znani Slovenci"!
Metoda št. 3: Ker se zavedamo, da sta obe opisani možnosti precej eksperimentalni, predlagamo tudi bolj konvencionalen pristop. Eno slovenskih marketinških agencij povežimo s trdim jedrom proticepilnega gibanja na Slovenskem. Oglasi proti cepljenju in proticepilna akcija na družbenih omrežjih bi – pri trenutni labilnosti slovenskega intelekta – zagotovo prepričali množice, da je cepljenje škodljivo, ker bo naša telesa pokvarilo v samem bistvu – v DNK. Slovenci spadamo, to je bilo med epidemijo jasno vidno, med narode, ki so rekordno navdušeni nad instant resnicami. To so dejstva, ki jih pred uporabo ni treba prekuhati; po navadi je dovolj, da jih samo prelijemo z vročo vodo, premešamo in počakamo kakšno minuto. S sposobnim kreativnim direktorjem, ušesu prijaznim sloganom in gigantsko injekcijsko iglo kot grafičnim simbolom ter seveda z najširšo podporo politike bi število ljudi, ki si danes želijo cepljenja, zagotovo zmanjšali na pet tisoč.
Kajti če razmišljujoči vsaj malo spremlja slovensko družbeno stvarnost, dobi moreč občutek, da ob njem samem le še 4999 sodržavljanov verjame v moč znanosti, napredka, omike in razuma …
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos.
In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?
Točno vemo, kaj si letos vsi želimo pod novoletno smrečico … Če parafraziramo bojni verz slovenskega obdarovanja: Soseda je dala injekcije tri, mala Marjanca pa ščepec soli. Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos. Pa neduhovite božične reference na stran.
V Slovenijo med prazniki prihaja nekaj manj kot 10 000 odmerkov cepiva in ker sta za zaščito potrebna dva odmerka, bo v prvi fazi cepljenih približno 5000 Slovencev. In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?
Mantra zadnjega leta: "Prednost imajo ranljive skupine" tokrat žal ne ustreza kriteriju. Pripadnikov katerekoli od ranljivih skupin je žal veliko več kot 5000. Več je oskrbovancev v domovih, več je starejših od osemdeset, več je zdravstvenih delavcev, več je pripadnikov intervencijskih služb in več je nenadomestljivih javnih uslužbencev. Mimogrede: prvi se bodo sicer cepili uslužbenci Sove; a to cepljenje bo pod oznako tajno in se bomo vsi delali, da zanj nismo vedeli.
Torej; kakorkoli bomo razporejali prvo pošiljko, bomo posameznikom ali kar celi skupini naredili krivico; kar se v jeziku vsakdana sliši kot ogorčeni: "Zakaj on (ona) in ne jaz?!" V humanistični maniri farmacevtske industrije, da cepivo ne sme povzročiti več škode kot koristi, tako predlagamo nekaj inventivnih rešitev. Po naših predlogih bi cepivo razdelili tako, da bi nihče od državljanov ne začutil grenkega priokusa, ko bodo iglo zadegali v rame sosedu, znancu, prijatelju, zakonskemu partnerju, drugi poklicni skupini in podobno.
Metoda št. 1: Razdelitev cepiva predamo Loteriji Slovenije. Ta ima dolgoletne izkušnje pri plasiranju in upravičevanju nemogočih statističnih možnosti najširši javnosti! Ob tem ima Loterija široko razvejano mrežo poslovalnic, ki se lahko po potrebi spremenijo tudi v cepilna mesta;
predvsem pa uživa med prebivalstvom izjemno visoko stopnjo zaupanja. Menda je Loterija edina gospodarska panoga, ki pri slovenskem prebivalstvu ne povzroča izbruha znamenite fovšije.
Če kdo dobi na loteriji, mu okolica praviloma ni nevoščljiva. Župan pa mu je celo hvaležen. Tako bi žrebanje odmerkov cepiva z loterijo prineslo dvojni učinek; cepivo bi vzbudilo močan imunski odziv na eni strani, na drugi pa malo ali skoraj nič nevoščljivosti –kar bi ga samodejno uvrstilo na lestvico najbolj učinkovitih cepiv med Slovenci. Ob tem je žrebanje cepiva s pomočjo loterije tudi absolutno demokratično! Za srečne dobitnike pa bi moralo biti ob dobitku cepljenje obvezno; saj bi se v nasprotnem razširila siva ekonomija, ki bi vključevala preprodajo odmerkov in cepljenje na črno.
Metoda št. 2: Druga možnost razdelitve deset tisoč odmerkov za pet tisoč prejemnikov je s televizijskimi kvizi in resničnostnimi oddajami. Kot vemo, gre za najbolj razširjeno zabavo med Slovenci, saj spremljanje kvizov in resničnostnih oddaj redno zmaguje na lestvicah televizijske gledanosti, sploh resničnostne oddaje zmagujejo na lestvicah prostočasja pod Alpami … Se pravi, da bi tekmovalci v kvizu ne igrali za denarne zneske ali za špecerijo, temveč bi igrali za odmerke cepiva. Prav tako se tekmovalci v resničnostnih oddajah ne bi smešili za kmetijo ali za gostilno ali za ljubezen, temveč za enoletno imunost.
Za razliko od inačice z loterijo, kjer gre v veliki meri za srečo, je ta oblika razdeljevanja cepiva odvisna od splošne razgledanosti in sposobnosti javnega ponižanja … Kar sta še sploh med pandemijo hvalevredni lastnosti. Tudi v primeru izbora skozi sito zabavnih televizijskih oddaj bi bili cepljeni deležni javnega odobravanja, saj narod ljubi televizijske heroje, zbrane v socialni podkategoriji: "znani Slovenci"!
Metoda št. 3: Ker se zavedamo, da sta obe opisani možnosti precej eksperimentalni, predlagamo tudi bolj konvencionalen pristop. Eno slovenskih marketinških agencij povežimo s trdim jedrom proticepilnega gibanja na Slovenskem. Oglasi proti cepljenju in proticepilna akcija na družbenih omrežjih bi – pri trenutni labilnosti slovenskega intelekta – zagotovo prepričali množice, da je cepljenje škodljivo, ker bo naša telesa pokvarilo v samem bistvu – v DNK. Slovenci spadamo, to je bilo med epidemijo jasno vidno, med narode, ki so rekordno navdušeni nad instant resnicami. To so dejstva, ki jih pred uporabo ni treba prekuhati; po navadi je dovolj, da jih samo prelijemo z vročo vodo, premešamo in počakamo kakšno minuto. S sposobnim kreativnim direktorjem, ušesu prijaznim sloganom in gigantsko injekcijsko iglo kot grafičnim simbolom ter seveda z najširšo podporo politike bi število ljudi, ki si danes želijo cepljenja, zagotovo zmanjšali na pet tisoč.
Kajti če razmišljujoči vsaj malo spremlja slovensko družbeno stvarnost, dobi moreč občutek, da ob njem samem le še 4999 sodržavljanov verjame v moč znanosti, napredka, omike in razuma …
Danes pa o nenavadno uspešni letini sezonskih ovadb. Ovadbe so običajno enakomerno razporejene čez vse leto, a letos so se, najverjetneje zaradi zelo vlažne pomladi, razmnožile čez vse razumne meje.
Današnjo neambiciozno analizo objavljamo za vsak primer. Za vsak primer, če se bo 450 turških delavcev res naselilo v Orehku pri Postojni. Za vsak primer, če bodo za njih res zgradili kontejnersko naselje, ki bo popolnoma samooskrbno. In za vsak primer, če bodo imeli ti delavci resnično omejeno gibanje.
Premier nas pošilja v Venezuelo in ljudstvo, ki nasprotuje ali njemu, ali njegovi vladi, ali njegovi stranki je užaljeno. Mnogi so celo ogorčeni. Ampak ogorčeni, razočarani, celo jezni smo brez temeljitega premisleka. In če vsi ostali režimski mediji molčijo, se moramo vprašati v naši skromni oddaji: "Je to res tako slaba ideja?" Ali še drugače: "Je selitev v Venezuelo res nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi velikemu delu Slovencev?"
Danes bomo poskušali v maniri najbolj svetlih tradicij raziskovalnega novinarstva povezati na videz dva povsem nepovezana dogodka. Najprej je tu napoved ameriške vlade, da bo razkrila vse tajne dokumente o obstoju neznanih letečih predmetov, nato pa imamo smernice za kongres Slovenske demokratske stranke, ki predvidevajo, da se bo v Sloveniji obudila državljanska vojna.
Kar nekaj vprašanj se odpira zainteresirani javnosti ob izobešeni izraelski zastavi na poslopju vlade. Na mnoga je odgovorila naša odlična dopisniška mreža, na nekatera, tista najzagonetnejša, pa odgovarjamo v naši oddaji.
Danes pa je na vrsti zelo popularna in oblegana rubrika "Poslušalci sprašujejo, mi odgovarjamo." Zanimivo je, da so vsa prispela pisma vsebovala enako vprašanje. Naša zvesta poslušalca nas naprošata, da z močjo družboslovne analize poskusimo priti do dna najnovejšemu protokolarnemu darilu republike Slovenije, ki bodo manšetni gumbi z vgraviranim karantanskim črnim panterjem.
Ali je torej mogoče, da so na Gregorčičevi stopili po poteh Led Zeppelinov in recimo Eaglesov in skrili Satana v kredit? Kaj nam s tem sporočajo?
Vodenje epidemije so v počitniškem tednu prevzeli tisti, od katerih bi to človek najmanj pričakoval.
Danes se še ne zavedamo, da je enotno ogorčen odziv na ustanovitev superbogataške in ekskluzivne nogometne lige edini enoten politični odziv združene Evrope v vsej njeni zgodovini.
Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.
Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.
Kje so študentje? Kje so visokošolski učitelji? In kje so univerze?
Injekcijske igle, ki smo jih včasih medijsko zaznali le, če so se narkomani preveč približali vrtcem, zadnje tedne vladajo našim ekranom. Boj za cepivo je hud in kot virus sam omogoča najrazličnejše interpretacije. Ker pa te niso naša domena, se posvetimo trdnim dejstvom, kar od nas zahteva uravnoteženo poročanje.
Te dni pričakujemo v Sloveniji komisijo za ugotavljanje dejstev o slovenski medijski krajini. Uradni naziv je v skladu z bruseljsko modo sicer daljši – po sistemu, da daljše je ime, večji je pomen določene komisije. Komisijo je k nam povabil premier, sestavljali pa jo bodo, predvidevamo, medijski strokovnjaki Evropske komisije.
Danes pa nekaj o kreganju na internetu, oziroma o kreganju na tamkajšnjih platformah. Kreganje je vgrajeno v samo srž internetnih platform in kot uči zgodovina, so se prvi skregali lektorji. Ker gre za izobražene in civilizirane ljudi, je od njihovega prepira ostalo uradno pojasnilo, da je šlo med člani lektorskega društva za različna mnenja o tem, ali naj na slovenskem za Facebook, Twitter, Instagram in tovarišijo uporabljamo "družbena" ali pa "družabna" omrežja. Kot je v slovenščini pogosto, ni zmagal nihče, oziroma ni nihče izgubil, zato danes pišoči, kot tresoči dijak pred tablo upa na slovnično amnestijo: "Dovoljeno je oboje!"
Eden izmed državnih podsistemov se zadnje mesece intenzivno razvija, zato je čas, da se posvetimo slovenski policiji.
Danes pa v pomanjkanju tehtnejših novic nekaj paberkov iz sveta znanosti. Najprej k jezikoslovju. Jezikovni inštitut pri SDS je za trenutek odložil delo pri izbiri primerne kitice Zdravljice za himno in posegel v samo strukturo jezika. Predlagajo novo terminologijo, kjer bi se slovnično število dvojine po novem poimenovalo dualizem.
Danes pa še kratek pogled na preteklo glasovanje o nezaupnici. Politične analize bomo prepustili političnim komentatorjem, ki jim je nezaupnica pravkar pognojila njivo za nov cikel kolobarjenja. Mi se bomo posvetili preprosti mehaniki, kajti menimo, da se ključ do razumevanja ne le obstoja ali padca vlade, temveč tudi do stanja demokracije v naši deželi ne skriva v rezultatu, temveč v postopku.
Ker so lani ni bilo tradicionalnih brucevanj, ki študentsko in profesorsko populacijo po navadi odrešijo nepotrebne revolucionarnosti, je korona zalomila situacijo tudi v visokem šolstvu. Neke vrste krizo je bilo za pričakovati, a resne napetosti so se začele, ko je vladi skoraj uspelo ukiniti akademsko leto in bi na tisoče maturantov skoraj končalo na "sončni upravi". Kot je v navadi ob takšnih slavnostnih priložnostih, je zastavo nosil naš premier in kot je še sploh v navadi, je za priložnost izumil kuplet ali dovtip, ki ima velik potencial, da postane narodno blago. Do takrat pa je postal viralen, kot se imenuje vseprisotnost takšnega ocvirka na medmrežju.
V naslednjih mesecih Slovenijo čakata dva izjemno zahtevna logistična podviga. V prvem se mora predsednik vlade skregati z vsakim državljanom posebej; v drugem pa moramo precepiti prebivalstvo. Povedano natančneje; predsedniku vlade se ni treba skregati s svojimi volivci, tako da bo čredna imunost na predsednika vlade nastopila nekje pri osemdesetih odstotkih skreganih. Kot je znano, pa bomo čredno imunost proti covidu-19 dosegli pri sedemdesetih odstotkih precepljenega prebivalstva.
Neveljaven email naslov