Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos.
In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?
Točno vemo, kaj si letos vsi želimo pod novoletno smrečico … Če parafraziramo bojni verz slovenskega obdarovanja: Soseda je dala injekcije tri, mala Marjanca pa ščepec soli. Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos. Pa neduhovite božične reference na stran.
V Slovenijo med prazniki prihaja nekaj manj kot 10 000 odmerkov cepiva in ker sta za zaščito potrebna dva odmerka, bo v prvi fazi cepljenih približno 5000 Slovencev. In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?
Mantra zadnjega leta: "Prednost imajo ranljive skupine" tokrat žal ne ustreza kriteriju. Pripadnikov katerekoli od ranljivih skupin je žal veliko več kot 5000. Več je oskrbovancev v domovih, več je starejših od osemdeset, več je zdravstvenih delavcev, več je pripadnikov intervencijskih služb in več je nenadomestljivih javnih uslužbencev. Mimogrede: prvi se bodo sicer cepili uslužbenci Sove; a to cepljenje bo pod oznako tajno in se bomo vsi delali, da zanj nismo vedeli.
Torej; kakorkoli bomo razporejali prvo pošiljko, bomo posameznikom ali kar celi skupini naredili krivico; kar se v jeziku vsakdana sliši kot ogorčeni: "Zakaj on (ona) in ne jaz?!" V humanistični maniri farmacevtske industrije, da cepivo ne sme povzročiti več škode kot koristi, tako predlagamo nekaj inventivnih rešitev. Po naših predlogih bi cepivo razdelili tako, da bi nihče od državljanov ne začutil grenkega priokusa, ko bodo iglo zadegali v rame sosedu, znancu, prijatelju, zakonskemu partnerju, drugi poklicni skupini in podobno.
Metoda št. 1: Razdelitev cepiva predamo Loteriji Slovenije. Ta ima dolgoletne izkušnje pri plasiranju in upravičevanju nemogočih statističnih možnosti najširši javnosti! Ob tem ima Loterija široko razvejano mrežo poslovalnic, ki se lahko po potrebi spremenijo tudi v cepilna mesta;
predvsem pa uživa med prebivalstvom izjemno visoko stopnjo zaupanja. Menda je Loterija edina gospodarska panoga, ki pri slovenskem prebivalstvu ne povzroča izbruha znamenite fovšije.
Če kdo dobi na loteriji, mu okolica praviloma ni nevoščljiva. Župan pa mu je celo hvaležen. Tako bi žrebanje odmerkov cepiva z loterijo prineslo dvojni učinek; cepivo bi vzbudilo močan imunski odziv na eni strani, na drugi pa malo ali skoraj nič nevoščljivosti –kar bi ga samodejno uvrstilo na lestvico najbolj učinkovitih cepiv med Slovenci. Ob tem je žrebanje cepiva s pomočjo loterije tudi absolutno demokratično! Za srečne dobitnike pa bi moralo biti ob dobitku cepljenje obvezno; saj bi se v nasprotnem razširila siva ekonomija, ki bi vključevala preprodajo odmerkov in cepljenje na črno.
Metoda št. 2: Druga možnost razdelitve deset tisoč odmerkov za pet tisoč prejemnikov je s televizijskimi kvizi in resničnostnimi oddajami. Kot vemo, gre za najbolj razširjeno zabavo med Slovenci, saj spremljanje kvizov in resničnostnih oddaj redno zmaguje na lestvicah televizijske gledanosti, sploh resničnostne oddaje zmagujejo na lestvicah prostočasja pod Alpami … Se pravi, da bi tekmovalci v kvizu ne igrali za denarne zneske ali za špecerijo, temveč bi igrali za odmerke cepiva. Prav tako se tekmovalci v resničnostnih oddajah ne bi smešili za kmetijo ali za gostilno ali za ljubezen, temveč za enoletno imunost.
Za razliko od inačice z loterijo, kjer gre v veliki meri za srečo, je ta oblika razdeljevanja cepiva odvisna od splošne razgledanosti in sposobnosti javnega ponižanja … Kar sta še sploh med pandemijo hvalevredni lastnosti. Tudi v primeru izbora skozi sito zabavnih televizijskih oddaj bi bili cepljeni deležni javnega odobravanja, saj narod ljubi televizijske heroje, zbrane v socialni podkategoriji: "znani Slovenci"!
Metoda št. 3: Ker se zavedamo, da sta obe opisani možnosti precej eksperimentalni, predlagamo tudi bolj konvencionalen pristop. Eno slovenskih marketinških agencij povežimo s trdim jedrom proticepilnega gibanja na Slovenskem. Oglasi proti cepljenju in proticepilna akcija na družbenih omrežjih bi – pri trenutni labilnosti slovenskega intelekta – zagotovo prepričali množice, da je cepljenje škodljivo, ker bo naša telesa pokvarilo v samem bistvu – v DNK. Slovenci spadamo, to je bilo med epidemijo jasno vidno, med narode, ki so rekordno navdušeni nad instant resnicami. To so dejstva, ki jih pred uporabo ni treba prekuhati; po navadi je dovolj, da jih samo prelijemo z vročo vodo, premešamo in počakamo kakšno minuto. S sposobnim kreativnim direktorjem, ušesu prijaznim sloganom in gigantsko injekcijsko iglo kot grafičnim simbolom ter seveda z najširšo podporo politike bi število ljudi, ki si danes želijo cepljenja, zagotovo zmanjšali na pet tisoč.
Kajti če razmišljujoči vsaj malo spremlja slovensko družbeno stvarnost, dobi moreč občutek, da ob njem samem le še 4999 sodržavljanov verjame v moč znanosti, napredka, omike in razuma …
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos.
In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?
Točno vemo, kaj si letos vsi želimo pod novoletno smrečico … Če parafraziramo bojni verz slovenskega obdarovanja: Soseda je dala injekcije tri, mala Marjanca pa ščepec soli. Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos. Pa neduhovite božične reference na stran.
V Slovenijo med prazniki prihaja nekaj manj kot 10 000 odmerkov cepiva in ker sta za zaščito potrebna dva odmerka, bo v prvi fazi cepljenih približno 5000 Slovencev. In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?
Mantra zadnjega leta: "Prednost imajo ranljive skupine" tokrat žal ne ustreza kriteriju. Pripadnikov katerekoli od ranljivih skupin je žal veliko več kot 5000. Več je oskrbovancev v domovih, več je starejših od osemdeset, več je zdravstvenih delavcev, več je pripadnikov intervencijskih služb in več je nenadomestljivih javnih uslužbencev. Mimogrede: prvi se bodo sicer cepili uslužbenci Sove; a to cepljenje bo pod oznako tajno in se bomo vsi delali, da zanj nismo vedeli.
Torej; kakorkoli bomo razporejali prvo pošiljko, bomo posameznikom ali kar celi skupini naredili krivico; kar se v jeziku vsakdana sliši kot ogorčeni: "Zakaj on (ona) in ne jaz?!" V humanistični maniri farmacevtske industrije, da cepivo ne sme povzročiti več škode kot koristi, tako predlagamo nekaj inventivnih rešitev. Po naših predlogih bi cepivo razdelili tako, da bi nihče od državljanov ne začutil grenkega priokusa, ko bodo iglo zadegali v rame sosedu, znancu, prijatelju, zakonskemu partnerju, drugi poklicni skupini in podobno.
Metoda št. 1: Razdelitev cepiva predamo Loteriji Slovenije. Ta ima dolgoletne izkušnje pri plasiranju in upravičevanju nemogočih statističnih možnosti najširši javnosti! Ob tem ima Loterija široko razvejano mrežo poslovalnic, ki se lahko po potrebi spremenijo tudi v cepilna mesta;
predvsem pa uživa med prebivalstvom izjemno visoko stopnjo zaupanja. Menda je Loterija edina gospodarska panoga, ki pri slovenskem prebivalstvu ne povzroča izbruha znamenite fovšije.
Če kdo dobi na loteriji, mu okolica praviloma ni nevoščljiva. Župan pa mu je celo hvaležen. Tako bi žrebanje odmerkov cepiva z loterijo prineslo dvojni učinek; cepivo bi vzbudilo močan imunski odziv na eni strani, na drugi pa malo ali skoraj nič nevoščljivosti –kar bi ga samodejno uvrstilo na lestvico najbolj učinkovitih cepiv med Slovenci. Ob tem je žrebanje cepiva s pomočjo loterije tudi absolutno demokratično! Za srečne dobitnike pa bi moralo biti ob dobitku cepljenje obvezno; saj bi se v nasprotnem razširila siva ekonomija, ki bi vključevala preprodajo odmerkov in cepljenje na črno.
Metoda št. 2: Druga možnost razdelitve deset tisoč odmerkov za pet tisoč prejemnikov je s televizijskimi kvizi in resničnostnimi oddajami. Kot vemo, gre za najbolj razširjeno zabavo med Slovenci, saj spremljanje kvizov in resničnostnih oddaj redno zmaguje na lestvicah televizijske gledanosti, sploh resničnostne oddaje zmagujejo na lestvicah prostočasja pod Alpami … Se pravi, da bi tekmovalci v kvizu ne igrali za denarne zneske ali za špecerijo, temveč bi igrali za odmerke cepiva. Prav tako se tekmovalci v resničnostnih oddajah ne bi smešili za kmetijo ali za gostilno ali za ljubezen, temveč za enoletno imunost.
Za razliko od inačice z loterijo, kjer gre v veliki meri za srečo, je ta oblika razdeljevanja cepiva odvisna od splošne razgledanosti in sposobnosti javnega ponižanja … Kar sta še sploh med pandemijo hvalevredni lastnosti. Tudi v primeru izbora skozi sito zabavnih televizijskih oddaj bi bili cepljeni deležni javnega odobravanja, saj narod ljubi televizijske heroje, zbrane v socialni podkategoriji: "znani Slovenci"!
Metoda št. 3: Ker se zavedamo, da sta obe opisani možnosti precej eksperimentalni, predlagamo tudi bolj konvencionalen pristop. Eno slovenskih marketinških agencij povežimo s trdim jedrom proticepilnega gibanja na Slovenskem. Oglasi proti cepljenju in proticepilna akcija na družbenih omrežjih bi – pri trenutni labilnosti slovenskega intelekta – zagotovo prepričali množice, da je cepljenje škodljivo, ker bo naša telesa pokvarilo v samem bistvu – v DNK. Slovenci spadamo, to je bilo med epidemijo jasno vidno, med narode, ki so rekordno navdušeni nad instant resnicami. To so dejstva, ki jih pred uporabo ni treba prekuhati; po navadi je dovolj, da jih samo prelijemo z vročo vodo, premešamo in počakamo kakšno minuto. S sposobnim kreativnim direktorjem, ušesu prijaznim sloganom in gigantsko injekcijsko iglo kot grafičnim simbolom ter seveda z najširšo podporo politike bi število ljudi, ki si danes želijo cepljenja, zagotovo zmanjšali na pet tisoč.
Kajti če razmišljujoči vsaj malo spremlja slovensko družbeno stvarnost, dobi moreč občutek, da ob njem samem le še 4999 sodržavljanov verjame v moč znanosti, napredka, omike in razuma …
Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.
Do pred nekaj dnevi je bila unovčena četrtina bonov in s prigodno slovesnostjo so na Počivalškovem ministrstvu proslavili vrnitev polmilijontega bona v naročje proračuna.
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.
Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.
V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom ...
V praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju in o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo: že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija.
Danes bomo na radiu govorili o televiziji. Kar je dosti bolj obetavno, kot če bi na televiziji govorili o radiu. Javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj istitucij sistema, ampak če rasističnega nasilja ne bi videli, se mar ne bi zgodilo?
Poglejmo resnici v oči: edini, našega plemena, ki je znal z Avstrijci, je bil Martin Krpan. Vse pred njim in vse za njim pa same šleve. Tako se s svetlim spominom na sekanje lip, vlačenje konjev čez prag in na obglavljenje turške nadaljevanke lotimo današnje analize. O "Avstro" bomo govorili, ker že vsi ostali govorijo o "Ogrski".
Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se ogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje še lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih.
V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.
Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.
Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.
Marjan Jerman je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.
Neveljaven email naslov