Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako primarij Dušan Vlahović premaguje stres, s katerim se verjetno srečuje vsak dan? ''Zame je stres sestanek, razpravljanje o organizacijskih in podobnih zadevah, delo z bolniki pa zame že dolgo ni stres,'' med predstavitvijo delovanja urgence in opisovanjem vloge anesteziologa v zdravstvenem timu pripoveduje dr. Vlahović, specialist anesteziolog in reanimatolog, ki vodi oddelek za urgentno anesteziološko dejavnost na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana.
Nanizanka 45 let tovarne zdravja na val202.si/zgodbe, avtorica: Tatjana Pirc
Urgenco in pomembno vlogo anesteziologa v zdravstvenem timu nam predstavlja primarij Dušan Vlahović, specialist anesteziolog in reanimatolog
"Anesteziologi pridemo k oskrbi bolnikov takrat, ko so ti zelo ogroženi, največkrat življenjsko ogroženi, zato imamo že vnaprej pripravljen sistem aktivacije. Po navadi se zdravniški tim zbere vsaj od deset do petnajst minut pred prihodom bolnika."
Tako je delo na urgenci opisoval prim. mag. Dušan Vlahović, dr. med., specialist anesteziolog in reanimatolog, ki vodi oddelek za urgentno anesteziološko dejavnost na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana. Pokazal mi je reanimacijsko sobo, v kateri so zjutraj že pomagali pacientu, pa tudi prenovljeni del urgence …
"Že več kot trideset let sem v tem poslu, v ekipi se odlično razumemo. Pri nas ne gre za togo hierarhijo, naš skupni cilj je, da pomagamo pacientu."
Dr. Vlahović pravi, da se človek na smrt, čeprav se z njo srečuje vsak dan, ne more in ne sme navaditi.
"Umremo vsi, temu ne uide nihče. Še posebno ko je smrt prezgodnja, nepričakovana, pri mladih ljudeh, te to prizadene. Čutiš tudi, ko vidiš svojce. Brez empatije ne gre. Če je nimaš, najbrž to ni posel zate. Vedno mora biti prisotno sočustvovanje, ker potem drugače razmišljaš, drugače se odločaš."
Kako primarij Dušan Vlahović premaguje stres, s katerim se verjetno srečuje vsak dan?
"Zame je stres sestanek, razpravljanje o organizacijskih in podobnih zadevah, delo z bolniki pa zame že dolgo ni stres ..."
Urgenco povezujemo s hitrimi odločitvami, kjer sekunde tečejo drugače …
"Sekunde postanejo pomembne, ko je bolnik v srčnem zastoju. To se nam ne dogaja tako zelo pogosto, kakšnih deset takih bolnikov imamo letno. Srčni zastoj je velik problem, takrat se moramo res hitro obrniti."
Katere pa so prednosti prenovljenih prostorov urgence? Dr. Vlahović poudarja, da lahko v teh prostorih poškodovance in bolnike z resnejšimi težavami spremljajo ob pomoči monitorjev.
"Urgenco bodo prenavljali še nekaj let. Ko bo vse narejeno, bo veliko lažje delati. Takrat bom verjetno že upokojen (smeh). Po mojem mnenju bo najpomembnejši del opreme sistem, ki bo omogočal upravljanje različnih podatkov pacientov, kar nam povsod v Sloveniji zelo manjka."
Nekdo je dejal, da je reanimacijska soba prostor med nebom in zemljo ...
"O tem, da bi bil to prostor med nebom in zemljo, nisem nikoli razmišljal ... Če pa pogledamo rezultate našega dela, je treba povedati, da večina ljudi zapusti ta prostor živa."
Struktura pacientov na urgenci se je spremenila, zadnja leta je več starostnikov, je povedal dr. Vlahović, ki nam je opisal še, kako so na urgenci razmere še bolj otežene zaradi epidemije, razložil je tudi, zakaj se v zadnjih letih povečujejo potrebe po anesteziologih.
"V Sloveniji ta hip potrebujemo 60 anesteziologov. Specialistov! Treba bi bilo izobraziti svoje kadre in temu primerno načrtovati kadrovsko politiko."
Znan je tudi po tem, da na glas pove svoje mnenje, do odločevalcev, še posebno v zdravstvu, je dr. Vlahović pogosto zelo kritičen. Kako pa se po njegovem mnenju zdravniki obnesejo v političnih vrstah? Najprej odgovori, da tega ne sme povedati, potem se nasmeji ..."
"Ne razumem zdravnika, ki je končal medicino, se ukvarjal z bolniki, da mu nenadoma sestanki več pomenijo kot medicina. Ko enkrat zaideš v druge vode, pozabiš biti zdravnik."
Kot študent medicine je leta 1977 Dušan Vlahović prvič vstopil v UKC Ljubljana.
"UKC smo predvsem ljudje. Mislim, da je to dobra ustanova, v kateri je zaposlenih veliko dobrih ljudi, zagnanih sester, zdravnikov in drugega osebja. Ne le v stavbo, največ bo treba vlagati v ljudi."
Tako nam je pripovedoval primarij Dušan Vlahović, za katerega so kandidati napisali, da je človek, ki na izpitih ne mara 'nakladanja'.
"Ne le na izpitih, tudi sicer ne maram 'nakladanja'. Medicina pa je precizna znanost, zato je treba natančno vedeti, o čem govoriš."
Kako primarij Dušan Vlahović premaguje stres, s katerim se verjetno srečuje vsak dan? ''Zame je stres sestanek, razpravljanje o organizacijskih in podobnih zadevah, delo z bolniki pa zame že dolgo ni stres,'' med predstavitvijo delovanja urgence in opisovanjem vloge anesteziologa v zdravstvenem timu pripoveduje dr. Vlahović, specialist anesteziolog in reanimatolog, ki vodi oddelek za urgentno anesteziološko dejavnost na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana.
Nanizanka 45 let tovarne zdravja na val202.si/zgodbe, avtorica: Tatjana Pirc
Urgenco in pomembno vlogo anesteziologa v zdravstvenem timu nam predstavlja primarij Dušan Vlahović, specialist anesteziolog in reanimatolog
"Anesteziologi pridemo k oskrbi bolnikov takrat, ko so ti zelo ogroženi, največkrat življenjsko ogroženi, zato imamo že vnaprej pripravljen sistem aktivacije. Po navadi se zdravniški tim zbere vsaj od deset do petnajst minut pred prihodom bolnika."
Tako je delo na urgenci opisoval prim. mag. Dušan Vlahović, dr. med., specialist anesteziolog in reanimatolog, ki vodi oddelek za urgentno anesteziološko dejavnost na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana. Pokazal mi je reanimacijsko sobo, v kateri so zjutraj že pomagali pacientu, pa tudi prenovljeni del urgence …
"Že več kot trideset let sem v tem poslu, v ekipi se odlično razumemo. Pri nas ne gre za togo hierarhijo, naš skupni cilj je, da pomagamo pacientu."
Dr. Vlahović pravi, da se človek na smrt, čeprav se z njo srečuje vsak dan, ne more in ne sme navaditi.
"Umremo vsi, temu ne uide nihče. Še posebno ko je smrt prezgodnja, nepričakovana, pri mladih ljudeh, te to prizadene. Čutiš tudi, ko vidiš svojce. Brez empatije ne gre. Če je nimaš, najbrž to ni posel zate. Vedno mora biti prisotno sočustvovanje, ker potem drugače razmišljaš, drugače se odločaš."
Kako primarij Dušan Vlahović premaguje stres, s katerim se verjetno srečuje vsak dan?
"Zame je stres sestanek, razpravljanje o organizacijskih in podobnih zadevah, delo z bolniki pa zame že dolgo ni stres ..."
Urgenco povezujemo s hitrimi odločitvami, kjer sekunde tečejo drugače …
"Sekunde postanejo pomembne, ko je bolnik v srčnem zastoju. To se nam ne dogaja tako zelo pogosto, kakšnih deset takih bolnikov imamo letno. Srčni zastoj je velik problem, takrat se moramo res hitro obrniti."
Katere pa so prednosti prenovljenih prostorov urgence? Dr. Vlahović poudarja, da lahko v teh prostorih poškodovance in bolnike z resnejšimi težavami spremljajo ob pomoči monitorjev.
"Urgenco bodo prenavljali še nekaj let. Ko bo vse narejeno, bo veliko lažje delati. Takrat bom verjetno že upokojen (smeh). Po mojem mnenju bo najpomembnejši del opreme sistem, ki bo omogočal upravljanje različnih podatkov pacientov, kar nam povsod v Sloveniji zelo manjka."
Nekdo je dejal, da je reanimacijska soba prostor med nebom in zemljo ...
"O tem, da bi bil to prostor med nebom in zemljo, nisem nikoli razmišljal ... Če pa pogledamo rezultate našega dela, je treba povedati, da večina ljudi zapusti ta prostor živa."
Struktura pacientov na urgenci se je spremenila, zadnja leta je več starostnikov, je povedal dr. Vlahović, ki nam je opisal še, kako so na urgenci razmere še bolj otežene zaradi epidemije, razložil je tudi, zakaj se v zadnjih letih povečujejo potrebe po anesteziologih.
"V Sloveniji ta hip potrebujemo 60 anesteziologov. Specialistov! Treba bi bilo izobraziti svoje kadre in temu primerno načrtovati kadrovsko politiko."
Znan je tudi po tem, da na glas pove svoje mnenje, do odločevalcev, še posebno v zdravstvu, je dr. Vlahović pogosto zelo kritičen. Kako pa se po njegovem mnenju zdravniki obnesejo v političnih vrstah? Najprej odgovori, da tega ne sme povedati, potem se nasmeji ..."
"Ne razumem zdravnika, ki je končal medicino, se ukvarjal z bolniki, da mu nenadoma sestanki več pomenijo kot medicina. Ko enkrat zaideš v druge vode, pozabiš biti zdravnik."
Kot študent medicine je leta 1977 Dušan Vlahović prvič vstopil v UKC Ljubljana.
"UKC smo predvsem ljudje. Mislim, da je to dobra ustanova, v kateri je zaposlenih veliko dobrih ljudi, zagnanih sester, zdravnikov in drugega osebja. Ne le v stavbo, največ bo treba vlagati v ljudi."
Tako nam je pripovedoval primarij Dušan Vlahović, za katerega so kandidati napisali, da je človek, ki na izpitih ne mara 'nakladanja'.
"Ne le na izpitih, tudi sicer ne maram 'nakladanja'. Medicina pa je precizna znanost, zato je treba natančno vedeti, o čem govoriš."
Gašper Andrinek je bil na Lezbosu na začetku leta 2018. Od takrat so se zadeve na otoku drastično poslabšale. Beguncev in migrantov, ki iščejo boljše življenje, je skoraj 20 tisoč. Prekipelo je tudi nekaterim domačinom, ki so ves čas opozarjali na nemogoče razmere, v katerih živijo begunci, pa tudi na to, da sta grška vlada in evropska unija, na njih pozabili. Na otoku se je povečalo število napadov na človekoljubne delavce ter tudi na novinarje. Zato je podkast z naslovom Lezbos na robu Evrope znova aktualen. Želim vam prijetno poslušanje. https://val202.rtvslo.si/2018/01/lezbos-na-robu-evrope/
Andrej Karoli je nedavno gostil pet glasbenikov, za katere je menil, da bi lahko na ušesom prijazen način povedali kaj na temo instrumenta, ki jim daje vsakdanji kruh in dušni mir. Martin Janežič - Buco, Nikola Sekulović, Davor Klarič, Jan Plestenjak in Lovro Ravbar so opisali poti od nič do prvega stika z matičnim instrumentom in na razumljiv in priljuden način pripovedovali o songih, ki po njihovem mnenju dajo piko na i posameznim instrumentom in njim kot glasbenikom. ZGODBE: https://val202.rtvslo.si/zgodbe/
Ste vedeli, da je v Sloveniji več kot sto stavb s hišno številko 202? Nekaj njihovih prebivalcev smo doklicali in obiskali ter preverili, kakšne zgodbe se skrivajo za številko 202. Zgodbo z naslova Ižanska 202 pripoveduje Marjan Strle. Gospod nas je skupaj z ženo z veseljem sprejel na svojem domu, v tisti hiši je odrasel, se poročil, zdaj pa tam že živi z otroki in vnuki. Ta teden so imeli hudomušen obisk, prišli so kurenti. V hiši na številki Branik 202 na Primorskem imajo zelo burno zgodovino, zgodbo povezano z 2. svetovno vojno nam je zaupala gospa Kristina. Iz Pošte Slovenije so nam sporočili, da je v Sloveniji 88 krajev z ulico/naseljem, ki imajo hišno številko 202 in da ima tudi 18 krajev ulico/naselje s hišno številko 202 in dodatno črkovno oznako. In ena izmed takšnih hiš stoji tudi na Štajerskem, na naslovu Spodnja Polskava 202 ima gospa Marija frizerski salon.Miro Huber z Britofa pri Kranju 202 živi v hiši s sončno rumeno zastavo! Včasih sprejema tudi klice poslušalcev Vala 202. Gospod Miro je tudi lastnik enega najstarejših radijskih sprejemnikov, lesen krasotec seveda že skoraj 50 let predvaja predvsem naš program! Avtorici: Maja Ratej in Tina Šoln
Kosovo je dežela razlik in dežela sprememb. Je najmlajša evropska država, kjer ponosno obešajo ameriške zastave in plačujejo z evri. Pomemben delež k vsaj znosnemu standardu prispevajo številni zdomci. Raznoliko pokrajino zaljšajo novogradnje kričečih slogov in razkošne poročne dvorane, ob cestah je neskončno bencinskih črpalk. Vsakdanje življenje zaznamujejo globoke rane konfliktov med Albanci in Srbi, med miti in resnicami je na Kosovu zelo tanka linija. Politika razprtije le še poglablja, korupcija je prisotna na vseh ravneh. Bili smo v različnih mestih, vsako predstavlja drugačen košček kosovskega mozaika. Obiskali smo Prištino, Gračanico, Prizren, Mitrovico in druge kraje. Spoznali smo kontraste kosovske družbe, se pogovarjali z Albanci, Srbi, Turki in predstavniki drugih narodnosti, ki predstavljajo unikatno balkansko zgodbo, zapleteno s številnimi miti in resnicami. Srečali smo se s študenti, delavci, poslovneži in politiki. V vladnem uradu so nam postregli z rakijo. Šli smo tudi v skvot, izkusili nočno življenje, obiskali košarkarje in se prepričali, da je legendarni nogometaš Fadil Vokri eden redkih, ki povezuje globoko sprte Albance in Srbe. Na Kosovu še zdaj ne morejo pozabiti slovenske podpore stavkajočim rudarjem izpred treh desetletij, slovenski izdelki imajo visok ugled in ceno. A vseeno v Sloveniji o resničnem Kosovu vemo zelo malo, s Kosovarji so povezani tudi številni predsodki. Tudi zato smo šli na Kosovo, da spoznamo, kako se tam živi 20 let po vojni in 12 let po razglasitvi neodvisnosti. Avtorja: Luka Hvalc in Jan Grilc
Da se mora vsaka pot začeti s korakom, velja tako pri tisti življenjski, kot pri vseh, na katere naletimo na tej. A hoja za marsikoga ni le način premikanja, je način življenja. Meditacija, čiščenje psihe ali pa le nekaj, kar je dobro početi. Na poteh, pri premagovanju kilometrov, človek najde smisel, sebe ali pa druge. Kaj je na dolgo pot ali poti gnalo Hano Geder, Jero Musič, Martina Močnika in Oliverja Tiča?
To je epilog podkasta Zgodbe o ozadju kriminalnega romana Jezero. Raziskovala sta Maruša Kerec in Gašper Andrinek. V epilogu pa se o skrivnostih kriminalnega romana, snemanju televizijske nadaljevanke in zgodbi trinajst ur trajajoče zvočne knjige pogovarjajo: Tadej Golob, Sebastian Cavazza in Miha Šalehar. val202.si/zgodbe
Vsaka podobnost z resničnimi dogodki in osebami je nenamerna in naključna. V miniseriji podkasta Zgodbe Maruša Kerec in Gašper Andrinek raziskujeta ozadja kriminalke Jezero, ki jo je napisal Tadej Golob. Vse preostale dele serije Jezero in druge Zgodbe najdete tudi na val202.si/zgodbe.
Dvignila je glavo in pogledala vodo, ki je ob robovih zaledenela. Iz ledu je štrlelo nekaj belega. Tako belega, da je v večernem mraku delovalo umetno, plastično, kot roka izložbene lutke. Le kdo bi odvrgel plastično izložbeno lutko v reko, je pomislila. V miniseriji podkasta Zgodbe Maruša Kerec in Gašper Andrinek raziskujeta ozadja kriminalke Jezero, ki jo je napisal Tadej Golob.
Kdo je žrtev? Kdo je morilec? Je zločin zakrivil osamljeni morilec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? V miniseriji podkasta Zgodbe Maruša Kerec in Gašper Andrinek raziskujeta ozadja kriminalke Jezero, ki jo je napisal Tadej Golob.
Na poti z novoletne zabave višji inšpektor Taras Birsa ob cesti opazi policijski avto. Ustavi se in se nehote zaplete v preiskavo krutega umora mlade ženske … V miniseriji podkasta Zgodbe Maruša Kerec in Gašper Andrinek raziskujeta ozadja kriminalke Jezero, ki jo je napisal Tadej Golob. Poslušaj tudi prolog: val202.si/zgodbe
Z avtorjem kriminalnega romana Jezero Tadejem Golobom se Maruša Kerec in Gašper Andrinek odpravita do Bohinjskega jezera, kjer se je v svetu glavnega lika romana Tarasa Birse zgodil krut umor mlade ženske. Je Tadej Golob roman pisal ob jezeru? Zakaj se mora umor zgoditi na lepem kraju? Nova miniserija podkasta Zgodbe. Raziskujemo ozadja kriminalnega romana Jezero.
Gospod Slavko Gorenšček je ob takšnih in drugačnih mejah preživel vseh svojih 90 let, čeprav ves čas vztraja v rojstnem Kobaridu. Najprej je Rapalska meja določila, da se je rodil v Italiji, potem sta prišli Cona A in B, nato jugoslovanska meja na bližnjem Robiču. Tam je nekaj časa vztrajala tudi meja med Slovenijo in Evropsko unijo, pa potem slovensko-italijanska meja, dokler ni pred dvanajstimi leti nastopil šengenski prostocarinski mejni režim. Morda gospod Slavko, kljub častitljivi starosti, prav zaradi tega še danes rad potuje po vsem svetu in prestopa meje: od Kube do Kambodže in Vietnama. Damjan Zorc ga je med pogovorom odpeljal tudi na nekdanjo "železno zaveso", ki pa je tisti dan bolj spominjala na vodno zaveso-lilo je kot iz škafa.
Železna zavesa je zelo močno zaznamovala tudi Češko in Slovaško, takrat združeni v Češkoslovaško federativno republiko. Po zadušeni Praški pomladi leta 1968, so Čehi in Slovaki bili še bolj izolirani. Tokrat smo obiskali Slovaško, ki je v železnem primežu ostala vse do žametne revolucije leta 1989 in se nekaj let pozneje 'v najbolj srečni ločitvi v Evropi' s Čehi tudi razšla. In danes? Slovaki bi radi imeli finsko izobraževanje, nizozemski zdravstveni sistem, nemške plače in kakovost avstrijske hrane. Katere od teh idealov so po padcu železne zavese dosegli? O življenju za železno zaveso in po njenem padcu, slovaški družbi in politiki nekoč in danes, Miha Švalj.
Z berlinskim zidom so povezane številne usode, čez noč je ločil družine in presekal povezave, v svoji nesmiselnosti pa je vztrajal kar 28 let, vse do 9. novembra 1989. Anja Hlača Ferjančič se je sprehodila po prestolnici danes združene Nemčije (no, malo se je peljala tudi s podzemno železnico) in obiskala najbolj turistično oblegane koščke ostankov zidu pa tudi nekaj manj znanih točk povezanih z zahodnim in vzhodnim Berlinom … V eni izmed galerij ji je še posebej dal misliti napis: "Veliko zidov moramo še podreti." Tudi v glavah?
Vajenec v najboljšem studiu v Sloveniji, na Balkanu in širše. Vajenec mentorja, ki je zaznal, da bi Siddharta lahko prodala 300 zgoščenk, če bo pela v slovenščini. Dejan, prvi in spet. Z druge strani mešalne mize. Pot v ID: V petih epizodah Siddartha, dva nekdanja člana in producent ne samo o prvencu ID.
Saksofonist Siddharte, ki je "odhajal" ves čas, a ostal do konca, ki je bil neizogiben. Vesoljec med rokerji. Pot v ID: V petih epizodah Siddartha, dva nekdanja člana in producent ne samo o prvencu ID.
Ustanovni član skupine Siddharta. Od otroškega druženja, neuglašene kitare, ponev in loncev, roka in diska. O vezi, ki je peljala od šole do studia. Pot v ID: V petih epizodah Siddartha, dva nekdanja člana in producent ne samo o prvencu ID.
Pet posameznikov govori o prvih občutkih, ko so končno prišli do studia, o spoznanju, da vizija vseh ni ena, o starših, ki so posojali denar, hodili na koncerte in kupovali zgoščenke, o poti v Kočevje čez Trojane. In vsak član Siddharte ima najljubši ID. Nekateri si ga celo delijo. Pot v ID: V petih epizodah Siddartha, dva nekdanja člana in producent ne samo o prvencu ID.
Vsak bend ima zgodbo o demoposnetkih, o bobnarju, ki se mu v resnici ni dalo, o kitaristu, ki je pridno študiral, in o članu benda, ki je v resnici edini obvladal svoj instrument. Siddharta ima tudi zgodbo o glasbeniku, ki je bil najprej fen, potem pa član. Pot v ID: V petih epizodah Siddartha, dva nekdanja člana in producent ne samo o prvencu ID.
Med pogrebom župnika se je utrgal oblak. Ob vsaki omembi pokojnega Franca Drevenška so udarjale strele. Krsta je plavala na vodi. Je šlo res samo za splet (nad)naravnih okoliščin? *Zgodbo Župnikova smrt je v oddaji Sledi časa prvič objavil Marko Radmilovič, pri njeni obuditvi so sodelovali Luka Hvalc, Saška T. Ocvirk in Gašper Andrinek.
Neveljaven email naslov