Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ne le športniki, vsi v življenju doživljamo uspehe in neuspehe. Olimpijski teden liričnih utrinkov zato končujemo s pesmico Jake Koširja 'Zmage in porazi'.

Igralka: Majda Grbac
Posneto decembra 2004.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Drugi vatikanski koncil je še dodatno poudaril pomen laikov, ki imajo pomembno vlogo v življenju Cerkve. Kako dobro razumemo njihovo poklicanost in vlogo? Jih poznamo recimo po branju Božje besede, krašenju cerkve, petju, po sodelovanju v župnijskem pastoralnem svetu,… ? Laiki dopolnjujejo delo duhovnikov, so aktivni, po župnijah njihovo delo poteka zelo različno. V oddaji bomo slišali, kako imajo organizirano to občestveno dejavnost v Slovenj Gradcu.

Pred kratkim so se v Parizu začele poletne olimpijske igre. Mesto to ugledno mednarodno športno prireditev gosti že tretjič, z njo pa so povezani številni kulturni in verski dogodki, med njimi nekateri tudi glasbeno obarvani. Otvoritvena maša je bila tokrat v cerkvi sv. Magdalene, svetišču, ki je skozi zgodovino vseskozi povezano z glasbo in glasbeniki. Tam je bilo zadnje slovo od Frederica Chopina, Camilla Saint-Saënsa in Gabriela Faureja; zadnja dva sta v njej delovala tudi kot organista. V tokratni oddaji bo zato v ospredju glasba omenjenih skladateljev, slišali pa boste lahko, kaj pod cerkvenimi oboki zveni v sedanjem času.

Iz župnijske cerkve v Šentilju v Slovenskih goricah neposredno prenašamo nedeljsko sveto mašo, ki jo je daroval župnik in dekan Igor Ignacij Novak. Sodelovali so pevci domačega mešanega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom in s spremljavo na orglah Melite Verlič.

Orchestre de Paris – Pariški orkester je leta 1967 na pobudo francoskega ministrstva za kulturo ustanovil dirigent Charles Munch. Orkester umetniško vodi finski dirigent Klaus Mäkelä, pred njim pa so ga vodili številni svetovno znani dirigent, med njimi Herbert von Karajan, sir Georg Solti, Daniel Barenboim, Christoph Eschenbach, Paavo Järvi in Daniel Harding.
24. aprila je orkester v Gledališču Elizejskih poljan v Parizu izvedel veličastno Brucknerjevo osmo simfonijo, kot gostujoči dirigent ga je vodil Herbert Blomstedt, 30. junija pa je koncert v Palači Karla V. v Granadi v Španiji vodil dirigent Klaus Mäkelä.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V nasprotju z večino športnih navdušencev, ki se v času olimpijskih iger prilepijo na zaslone, je nemški pisatelj bolgarskega rodu Ilija Trojanow pri skoraj petdesetih letih sklenil, da se bo v štirih letih preizkusil v čim več olimpijskih panogah. In kje bi bilo najzanimiveje spremljati naprezanje navdušenega rekreativnega športnika? Mogoče na triatlonski tekmi in v gimnastičnih preizkušnjah.

Pravajalka Mojca Kranjc,
interpret Urban Kuntarič,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Urban Gruden,
urednik oddaje Vlado Motnikar.
Produkcija 2024.

Interpretirajo Mozarta, Bellinija, Donizettija, Bizeta, Davida, Mascagnija in Gounioda.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V duhu olimpijskih iger v Parizu tokratno oddajo namenjamo francoskim izvajalcem in glasbi. Izbrali smo koncert Filharmonikov Francoskega radia, ki so 27. maja letos nastopili v Dvoržakovi dvorani praškega Rudolfinuma v sklopu tamkajšnjega priznanega mednarodnega glasbenega festivala Praška pomlad. Orkestru je dirigiral eden najopaznejših predstavnikov slovite finske dirigentske šole Mikko Franck, spored pa je z eno izjemo sestavljala glasba francoskih glasbenih ustvarjalcev. V uvodu je zvenela Uvertura v Es-duru, op. 24 Louise Dumont Farrenc. Sledila je prva izvedba novega dela sodobnega češkega skladatelja Kryštofa Mařatke z naslovom Svetišča – v globinah jamskih slikarij, ki je v svojem bistvu koncert za violino in orkester. Delo, za katero je med Parizom in Prago razpet skladatelj našel navdih v prazgodovinskih jamskih slikah, sta pri njem družno naročila festival Praška pomlad in Francoski radio, Mařatka pa ga je posvetil violinistu Amauryju Coeytauxu, ki ga je kot solist tudi krstno izvedel. Spored sta zaokrožili še skladbi Mauricea Ravela – suita št. 2 iz baleta Dafnis in Hloa ter La Valse.

Sveta Ivana Arška, Devica Orleanska, je ena najbolj nenavadnih osebnosti svetovne zgodovine. Preprosto dekle je trdilo, da sliši glasove angelov in svetnic, ter je v prvi polovici 15. stoletja rešilo Francijo pred angleško zasedbo. Kdo je bila ta izjemna osebnost, kakšna je bila njena tragična usoda? O zavetnici Francije se je z dobrim poznavalcem te države teologom in filozofom dr. Edvardom Kovačem pogovarjal Tomaž Gerden.

Pariz je mesto z visoko razvito in bogato orgelsko kulturo. Pariški organisti še posebno slovijo po svojih improvizacijah, mesto pa se ponaša tudi z enim izmed najkakovostnejših orgelskih izdelovalcev vseh časov, to je Aristide Cavaille-Coll. Orgle tega slavnega orglarskega mojstra iz 19. stoletja stoje po mnogih pariških cerkvah, pa tudi drugod po svetu, po njem se še danes zgledujejo mnogi drugi orgelski izdelovalci.

Najuspešnejši slovenski olimpijski zmagovalec Leon Štukelj, dobitnik treh zlatih, skupno pa šestih olimpijskih medalj, je prvi zlati medalji – za zmago v gimnastičnem mnogoboju in na drogu – prejel pred stotimi leti na olimpijadi v Parizu. Dogajanje je več kot pol stoletja pozneje popisal v knjigi Mojih sedem svetovnih tekmovanj. Vendar v izbranih odlomkih ne bomo spremljali telovadnih nastopov, temveč vzneseno slavje po vrnitvi v domovino.

Igralec Blaž Šef,
urednik oddaje Vlado Motnikar,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar.
Posneto julija 2024.

V današnjem Nedeljskem glasbenem portretu, ki smo mu dali naslov Pariške skice, se bomo sprehodili po izbranih zgodovinskih zanimivostih mesta, ki mu pravijo tudi »Mesto luči« ali pa »Mesto ljubezni«, gotovo pa je Pariz predvsem mesto kulture, umetnosti, lepote in bogate zgodovine.

Francoski pisatelj Jean Echenoz je avtor dvanajstih romanov in več knjig kratke proze. Dobitnik številnih literarnih nagrad je leta 2008 objavil kratki roman Teči, pravzaprav romansirano biografijo legendarnega češkega tekača Emila Zátopka. V dneh, ko potekajo v Parizu olimpijske igre, se z Literarnim portretom, ki ga je pripravila Nina Gostiša, pridružujemo ozračju športa ali odgovoru na to, kako se v okviru književnosti približati vrhunskemu športu. Roman Teči je prevedla Suzana Koncut, izšel je pri založbi Litera.

Igralec Urban Kuntarič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Urban Gruden,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.

V prejšnji oddaji smo spoznali skladateljevo glasbeno interpretacijo Buchholzovega dela Pesem krvi (Blutgesang), tokrat pa bomo spoznali likovno delo v Švici rojenega nemškega slikarja Paula Kleeja z naslovom Koral in pokrajina, ki je nastalo leta 1921 in se danes hrani v zasebni zbirki v Švici. Na sliki prevladujejo pravokotniki različnih barv in velikosti, prepoznamo hiše, drevesa in poti. Skladatelj Alfons Karl Zwicker s svojim delom poda svoj pogled na upodobljen motiv - da elementi upanja, zaupanja, ponižnosti, vere in narave prihajajo skozi urejene poti, urejene hiše in drevesa, ki rastejo skozi celotno sliko.

"Konec tedna v Parizu", naš cikel oddaj ob letošnji olimpijadi, sklepamo z oddajo s kolesarstvom, za Slovence ne najmanj pomembnim športom v zadnjih letih. Resda gre za dirkališčno kolesarstvo, a nič zato – avtor romana Zlato Chris Cleave, sicer po izobrazbi psiholog, v svojem delu prepričljivo poustvari napetost pred kolesarskim nastopom ter vse negotovosti, ki ob tem spremljajo športnika oziroma v tem primeru kolesarko; roman Zlato je zgodba o tem, kaj nas žene k uspehu in kaj smo zanj pripravljeni žrtvovati. Zgodba o odrekanju, ki to hkrati ni. In zgodba o tem, kaj je v življenju zares pomembno. Z drugimi besedami: Kate in njena najboljša prijateljica ter hkrati največja tekmica Zoe sta vrhunski športnici, ki si želita osvojiti olimpijsko zlato v dirkališčnem kolesarstvu. Na poti do tja s silovito voljo in odločnostjo presegata meje telesne in čustvene vzdržljivosti. To pa ni edina bolečina, s katero se spopadata.

Prevajalka Miriam Drev,
interpretka Tina Resman,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar.
Produkcija 2024.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.