Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Tudi ti bi pela, pravi kanadski pesnik, pisatelj in kantavtor Leonard Cohen v pesmi z osrednjo temo o bistvu petja in potrebi po njem. Prevedel jo je Matej Krajnc, interpretira jo dramski igralec Gorazd Logar.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Luč ženske je v srednjem veku kot trubadurka svetila prav tako močno kot njeni moški sodobniki, ženska kot hrepeneča ljubezen, mistična, zaljubljena in ljubljena, mati in končno tudi glasbenica ali pesnica z zvenečo dušo in telesom. V vseh teh podobah se nam prikazuje skozi poustvarjalno veličino pevke Montserrat Figueras, od Sibilinih spevov iz 10. stoletja do glasbe srednjevešlih trubadurjev, španske zlate dobe iz 16. stoletja ter baskovske in andaluzijske ljudske tradicije.

Svojo glasbeno pot je Hinko Haas začel v Celju, študij klavirja pa je končal v razredu profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak na ljubljanski Akademiji za glasbo. Izpopolnjeval se je v Weimarju, Bruslju in Bernu, leta 1992 pa je na Akademiji za glasbo v Ljubljani končal tudi podiplomski študij. Na tej ustanovi je bil potem tudi sam vrsto let profesor, pozneje tudi predstojnik oddelka za inštrumente s tipkami in prodekan za umetniško dejavnost. Nastopal je kot solist in komorni glasbenik z mnogimi domačimi in tujimi umetniki in ansambli,

Na sporedu: Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert v C – duru za flavto, harfo in orkester, K 299 in Godalni kvartet v D – duru, K 575.

Pred praznikom Marijinega vnebovzetja prisluhnite ponovitvi oddaje o dramatičnem begunstvu znamenite slike kronane svetogorske Marije z detetom med drugo svetovno vojno in političnih zapletih za vrnitev slike na Sv. Goro nad Novo Gorico. Oddajo je avtor posnel leta 2008, v njej pa govorijo tudi tedaj še živeči akterji, ki so bili vključeni v reševanje slike pred fašisti.

Kitajska opera se razlikuje od naše zahodne tradicije, saj pogosto vključuje tudi akrobacijo in značilno mimiko, poleg glasbenih in dramskih učinkov pa posebne pomene vnašajo tudi barve in prepoznavni liki. Med mnogimi različicami in oblikami je najbolj uveljavljena pekinška opera, ki temelji na več sto ali celo tisoč let stari dediščini, zgodbe pa govorijo o vojaških in političnih nasprotjih. O kitajski operi se je Magda Tušar leta 2022 pogovarjala s sinologinjo Mino Grčar.

Glasbena medigra.

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Orkester Filharmonije na Labi Severnonemškega radia iz Hamburga je na zadnjem koncertu lanske sezone gostil slovitega violinista Lenidasa Kavakosa, ki je poustvaril Koncert za violino in orkester št. 3 v G-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta.Večer se je začel s prvo simfonično pesnitvijo Višegrad iz cikla Moja domovina Bedricha Smetane in končal z znamenito Simfonijo št. 9 v e-molu Antonina Dvoraka. Dirigiral je šef dirigent Alan Gilbert.

Na pomoč, gori! Kje gori, kaj gori, kako gori, so informacije, ki so ključne za gasilce in njihove intervencije. Povelja med gasilci morajo biti jasna. Kako na sporazumevanje gasilcev vpliva narečje in pogovorni izrazi? Koliko gasilskega besedja je standardiziranega? O tem v pogovoru z jezikoslovko in gasilko dr. Matejo Jemec Tomazin, ki vodi nastajanje slovenskega gasilskega slovarja. Delo bo prvi tovrstni terminološki slovar na svetu (ponovitev).

Slovenski oktet poje znane in priljubljene skladbe slovenskih skladateljev.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2010.

Koncert angleške glasbe sedemnajstega in osemnajstega stoletja bo razkril številne zgodovinske vidike, ki so oblikovali bogato glasbeno dediščino te dežele. Potovali bomo skozi glasbeni repertoar od zgodnje stuartske dinastije, z dvorcev Karla I. in II., do repertoarja iz časa po Slavni revoluciji, ko so se glasbene prireditve preselile iz kraljevega dvorca na javna prizorišča, kot so teater in koncertne dvorane.

Ensemble Bastion
Maruša Brezavšček, kljunasta flavta
Beatriz López Paz, viola da gamba
Elias Conrad, teorba
Mélanie Flores, čembalo

Stefan Zweig, ki se je rodil leta 1881 na Dunaju in po letih izgnanstva umrl leta 1942 v Riu de Janeiru, velja za enega ključnih avtorjev modernizma. Literarni večer bo posvečen njegovim znamenitim Novelam o strasti. Kot je zapisal Zweigov tesni prijatelj in upravljavec njegove zapuščine Richard Friedenthal, te "črpajo iz bogastva vpogledov v človeška razmerja in konflikte, vpogledov, do katerih je prihajal v svojih popotnih letih. Zweig je s prožnim, skoraj nervozno vibrantnim slogom, ubesedoval sodobna psihološka dognanja in jih vpletal v svoje téme". Oddajo je pripravila Ana Jasmina Oseban, ki je tudi prevedla odlomke iz njegove novele Strah in avtobiografije z naslovom Včerajšnji svet.

Interpretirajo Robert Prebil, Martina Maurič Lazar in Jernej Kuntner,
vezno besedilo bereta Mateja Grahovac in Ivan Lotrič,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Sonja Strenar in Nejc Zupančič,
režija Jože Valentič,
redakcija Tesa Drev Juh,
posneto leta 2016.

Pred ponedeljkovim večerom z glasbo Franka Zappe v izvedbi ansambla Dissonance in gostov na Festivalu Ljubljana se v tokratni oddaji ponovno malo bolje spoznavamo z deli tega edinstvenega glasbenika. Pri tem nam bosta v pomoč dva gosta, ki dobro poznata opus Franka Zappe in ga tudi bližata našemu okolju, Klemen Hvala, violončelist in ustanovitelj ansambla Dissonance, pobudnik večera z Zappovo glasbo in Žiga Fabbro, saksofonist, multiinstrumentalist, muzikolog in pedagog, ki je Zappovo glasbo igral v več zasedbah ter na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani diplomiral z delom Frank Zappa - rock ikona ali skladatelj umetniške glasbe.

Ko je leta 2005 izšel roman Dekle z zmajskim tatujem, je bil njegov avtor, švedski novinar in pisatelj Stieg Larsson že mrtev. Umrl je leto prej in ni doživel izjemnega uspeha svoje trilogije Milenium. Leta 2006 je namreč sledil še drugi del Dekle, ki se je igralo z ognjem, leto pozneje pa še sklepni del Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo. V trilogiji je Larsson temačno naslikal švedsko preteklost. Ob novinarju Mikaelu Blomkvistu je glavna junakinja trilogije hekerka Lisbeth Salander. Ob 70-letnici Larssonovega rojstva spoznavamo njegovo brezkompromisno literarno junakinjo.

Prevod Danni Stražar,
interpretacija Maja Gal Štromar,
glasbena oprema Nina Kodrič,
ton in montaža Nejc Zupančič,
režija Alen Jelen.
Posneto leta 2014.
Urednika oddaje Marko Golja, Staša Grahek.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.