Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu bodo Brandenburški koncert št. 2 v F-duru, BWV 1047 Johanna Sebastiana Bacha, Triosonata za violino, lutnjo in continuo v C-duru, RV 82 Antonia Vivaldija, Concerto a 8 concertanti v G-duru Jana Dismasa Zelenke, 'Il mio ben quando verra', cavatina naslovne junakinje iz 1. dejanja opere Nina ali norica iz ljubezni Giovannija Paisiella ter Adagio Spartaka in Frigije iz baleta Spartak Arama Hačaturjana.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Predvajali bomo Španski ples št. 5, 'Andaluza' Enriqueja Granadosa, suito št. 2 iz baleta Trirogeljnik Manuela de Falle in Pet otroških skladbic za orkester Joaquina Rodriga.

Na današnji dan pred natanko stodesetimi leti se je rodil pesnik, prevajalec in esejist Bogomil Fatur (1914–1990). Svoje prve pesmi je objavljal že zelo zgodaj, komaj petnajstleten, ko pa še ni dopolnil niti dvajset let, je bil že uvrščen v antologijo Slovenska sodobna lirika (1933). Izid njegove prve pesniške zbirke z naslovom Knjiga lirike je preprečila druga svetovna vojna, zato je izšla šele l. 1947. Sledil je dolg pesniški molk, ki so ga prekinjale objave v revijah, potem pa sta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izšli še zbirki Teme in variacije (1973) ter Beli galeb (1974). Faturjevo liriko določa izrazna moč upesnjevanja, to se kaže tudi v njegovi pesmi Jesen je zunaj, ki jo interpretira Branko Jordan.

Predvajali bomo Chant du Menestrel Aleksandra Glazunova, Norveške plese, op. 35 Edvarda Griega v orkestraciji Hansa Sitta, Fantazijo za kontrabas in klavir na teme iz Bellinijeve opere Mesečnica Giovannija Bottesinija, Bagatele za dve violini, violončelo in harmonij, op. 47 Antonina Dvoržaka, Baletno suito za orkester, op. 130 Maxa Regerja, Klavirski trio št. 1 v d-molu, op. 49 Felixa Mendelssohna in skladbo za pihalni orkester El Camino Real Alfreda Reeda.

Ob dnevu reformacije se spominjamo reformnih dogodkov daljnega, a hkrati ne tako oddaljenega 16. stoletja. Primož Trubar je takrat napisal in objavil prvo slovensko knjigo, znameniti Katekizem iz leta 1550, ki je prva knjiga v slovenskem jeziku. Knjigo je namenil vsem mladim in preprostim ljudem naše dežele; skupaj z njo pa še droben, domiselno sestavljen napotek za branje – Abecedarium, ki je, kot se je sam izrazil, "od enega prijatelja vseh Slovencev". Sodobniki so mu sledili in v letih potem je nastalo še več prevodov biblijskih besedil in celotne biblije. Katekizem Primoža Trubarja pa je hkrati tudi prva slovenska pesmarica – vanjo je namreč vnesel šest pesniških besedil, ki razlagajo temeljne verske resnice. Prav pesem naj bi bila namreč po njegovem najboljši način za dojemanje verskih resnic.

Septembra letos nas je zapustil Aleš Kersnik, bobnar, tolkalec in avtor številnih slovenskih popevk. Bil je tudi ustanovni član znamenite zasedbe Delial, član tria pianista Silvestra Stingla in občasno tolkalec v Privškovem Plesnem orkestru Radia Ljubljana. Pisal je tudi glasbo za filme in radijske igre.

Gost je tokrat zgodovinar dr. Jernej Kotar, kustos za zbirko pečatov in pečatnikov v Narodnem muzeju Slovenije. V nedavno predstavljeni knjigi z naslovom Deželnoknežja oblast in uprava Friderika III. na Kranjskem (od l. 1435 do l. 1493) je med drugim zapisal, da »osrednja slovenska zgodovinska dežela svojo novoveško teritorialno-politično podobo v veliki meri dolguje prav Frideriku III.«. V nasprotju s starejšim zgodovinopisjem tako v našem kot v nemškem jeziku je Kotar ob pomoči novejših, po mreži dostopnih digitaliziranih arhivov, spodbujen tudi z novejšimi interpretacijami tega obdobja in vloge cesarja Svetega rimskega cesarstva Friderika III., zaokrožil njegov pomen predvsem za geografsko-politično celovitost osrednje zgodovinske dežele z večinskim slovenskim jezikom, Vojvodino Kranjsko. Gost je med drugim od l. 2018 tudi strokovni vodja muzeja na gradu Bogenšperk blizu Litije.

Predstavili bomo saksofonistko Betko Bizjak Kotnik, eno najbolj uveljavljenih in največkrat nagrajenih slovenskih glasbenic.

Saksofonistka Betka Bizjak Kotnik je z odliko diplomirala na ljubljanski akademiji za glasbo pri profesorju Matjažu Drevenšku, izpopolnjevala pa se je na Narodnem regionalnem glasbenem konservatoriju v Lyonu v Franciji pri Jeanu - Denisu Michatu ter prejela zlato medaljo in prvo nagrado za izvajanje. Leta 2005 je končala specialistični študij saksofona v Ljubljani ob mentorstvu Matjaža Drevenška. Poslušali bomo skladbe za solistični saksofon in za komorne zasedbe v njeni izvedbi z različnimi glasbeniki, od dua do kvarteta: Solo iz Suite za altovski saksofon in klavir Pavla Šivica, Divertimento za altovski saksofon in klavir Rogerja Boutryja, skladbo Dan za dnem za dva altovska saksofona Urške Pompe in skladbo Rasch Franca Donatonija za kvartet saksofonov. V oddaji boste slišali tudi del pogovora s saksofonistko Betko Bizjak Kotnik.

Nietzschejeva misel je pri nas živa že nekaj desetletij. Interpretira jo precej filozofinj in filozofov. Eden izmed teh je tudi dr. Aleš Bunta, raziskovalec na Filozofskem inštitutu znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki se z njegovo filozofijo ukvarja že več kot dve desetletji. Ob pogovoru bomo predstavili njegovo knjigo Nietzsche in neubesedljiva misel (Založba ZRC, 2024) ter s tem razgrnili nekatere Nietzschejeve glavne postavke, kot sta na primer večno vračanje enakega in epistemološki problem primata govorice nad mišljenjem, ki ju avtor v omenjenem delu posebej poudarja.

Vračamo se k predstavitvi izvrstne poklicne Mestne godbe iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Pirenejskega polotoka. Tokrat bo ta godba pod vodstvom Marcela van Breeja zaigrala dve deli enega najpomembnejših španskih še živih ustvarjalcev za to zvočno zasedbo – Ferrera Ferrana. Najprej simfoničen prizor z naslovom La Torre de Hércules, posvečen najbrž najbolj prepoznavni znamenitosti A Coruñe, skoraj dva tisoč let staremu mogočnemu svetilniku, ki ga uporabljajo že vse od časa prvih dinastij Rimskega cesarstva, nato pa še skladbo, zloženo za orkester z Bavarske z naslovom Südwind Overture, kakor se tista godba tudi imenuje.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V oddaji pozornost namenjamo razstavi Meja je dokončna, ki se je prejšnji teden odprla v Prekmurskem muzeju v Murski Soboti. Razstava je postavljena ob stoti obletnici podpisa dokončnega sporazuma o meji takratne Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Madžarske, ki so ga podpisali 8. julija 1924. V Zagorski dolini v Kulturnem centru - delavski dom Zagorje ob Savi pa si bo mogoče ogledati razstavo o steklarstvu. Nekaj gledaliških refleksij v oddaji namenjamo predstavi Medvedek Pu v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Ob zaključku Festivala slovenskega filma v Portorožu predstavljamo nagrajene filme. Danes pa si je v Kinodvoru mogoče ogledati kratke filme Sergeja Paradžanova, s čimer obeležujejo stoto obletnico režiserjevega rojstva. Vabjeni k poslušanju!

20. junija 2024 je bil v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji koncert z naslovom Simfonična obzorja: Novosti in mladi virtuozi v organizaciji glasbene šole Kranj. Na njem je nastopil simfonični orkester šole z osmimi najboljšimi učenci, ki so izvedli koncertna dela za svoja glasbila. Kar štiri izmed teh so bile novosti, nastale prav za učence, ki so jih krstno izvedli.
Ta teden bomo poslušali nastopa oboista Matije Bačiča (Introdukcija, tema in variacije za oboo in simfonični orkester Johanna Nepomuka Hummla) ter baritonista Nejca Urha (Empty chairs at empty tables iz muzikala Nesrečniki Clauda - Michela Schönberga v priredbi Tomaža Kukoviča), zaigral pa bo tudi orkester sam (Madžarski ples št. 6 v D-duru Johannesa Brahmsa).
Med glasbenimi vložki bo ravnateljica glasbene šole Kranj Petra Mohorčič predstavila eno naših največjih glasbenih šol.

Milan Dekleva: Lističi,
Veronika Razpotnik: Sršena pičim nazaj,
Andrej Rozman Roza: Dvomovinska lirika.

Recenzije so napisali Veronika Šoster, Tonja Jelen in Jože Štucin.

Njegova zmerno moderna, novoromantična in na narodne motive navezana glasba obsega okoli 150 zborovskih skladb, sicer pa Ščekov skladateljski opus vsebuje orkestralna, komorna, instrumentalna in vokalna dela ter številne priredbe, ki so nastale ob najrazličnejših priložnostih. V njih se je navezoval na romantično izpovedno noto, ki mu je bila blizu kot človeku in skladatelju.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju s hoteno subjektivnim pristopom. Vsako izmed njih vpeljejo fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih podrobnosti iz sveta umetnosti in književnosti ter hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka pri branju. Vseh enajst vsebinsko in razpoloženjsko raznovrstnih esejev kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretinja: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Pesnik Anton Aškerc je v slovensko poezijo vpeljal motive iz klasične antike, zgodovine drugih narodov in slovenske zgodovine ter motive turških vpadov. Leta 1905 je izdal zgodovinsko epsko pesnitev Primož Trubar. Dobila je tudi negativne ocene. V oddaji Esej na radiu boste slišali del Aškerčevega besedila z zgovornim naslovom Ali je Primož Trubar upesnitve vreden junak ali ne?

Napovedovalca: Jasna Rodošek in Renato Horvat,
jezikovni pregled: Katarina Minatti,
tonski mojster: Jernej Gačnik,
glasbeni opremljevalec: Mihael Kozjek,
urednika oddaje: Andrej Rot in Matej Juh.
Produkcija leta 2016.

Češka filharmonija uživa velik sloves enega najboljših svetovnih orkestrov. Ob praznovanju leta češke glasbe je orkester 27. avgusta obiskal London s svojim glavnim gostujočim dirigentom Jakubom Hrůšo in predstavil svojo bogato narodnoglasbeno dediščino, tudi z močnimi družinskimi povezavami. Josef Suk je bil eden najbolj nadarjenih učencev Antonína Dvořáka in se je poročil s hčerko svojega učitelja. Ko je leta 1904 izvedel za Dvořákovo smrt, je začel ustvarjati spominsko simfonijo, a ga je prizadela še druga tragedija, ko je umrla tudi njegova žena. Suk je svoji simfoniji dodal še dva stavka: divji scherzo in transcendentalno izjavo o sprejetju ter delo poimenoval "Asrael", po mitološkem angelu smrti. Dvořák je bil v Londonu predstavljen s svojim izjemno melodičnim Koncertom za violončelo in orkestrom, ki ga je izvedla violončelistka ruskega rodu Anastasia Kobekina.

Svet avtorjevega besedila je polariziran: prvi pol je zunaj, v realnem in kodiranem svetu, drugi pa ostaja v velikih sanjah, v katere zmore človek, ko odvrže vse staro, privajeno, in postane svoboden. Realnost je torej podobna velikim sanjam, je njihova matrica, saj bi brez njih zmeraj ostali zunaj, neizpolnjeni. Zato avtor pravi: "Sanj nikakor ne smemo ukiniti. Toda Zupančičeva čakalca v nasprotju z Beckettovima v igri Čakajoč Godota natanko vesta, kaj ju čaka: enkrat se bo zgodilo, enkrat bo vse Eno.”

Režiser: Aleš Jan
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbeni opremljevalec: Peter Čare

Pripovedovalec - Tone Gogala
Melon - Aleš Valič
Belon - Ivo Ban
Dekle - Nataša Ralijan
Moški - Saša Miklavc
Lovec - Franc Markovčič
Ženska - Marijana Brecelj
Uradnika - Zoran More, Grega Čušin
Šofer - Borut Veselko

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1994.

Glasbena medigra.

Ciganova smrt je kratka zgodba, objavljena v avtoričini knjigi kratkih pripovedi Kozjeglavka (izšla je pri Cankarjevi založbi l. 2019). Nominirana je bila za nagrado SKS za najboljši knjižni prvenec leta in za nagrado Novo mesto short. Zarja Vršič v zgodbi ob motivu starega noža, s katerim naj bi bil ubit človek, spretno tematizira medosebno odtujenost, razpad intimnosti in nezmožnost komunikacije.

Režiser: Klemen Markovčič;
intarpretira: Gaja Filač;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija leta 2024.

Oddajo bomo namenili glasbi pevca Gregoryja Porterja pred bližnjim zagrebškim nastopom. Porter je eden najbolj prepoznavnih sodobnih džezovskih pevcev, ki soul in džez spaja v sinergiji, kakršne svet že dolgo ni izkusil.