Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Scherzo za klavir v B-duru št. 1, D. 593 Franza Schuberta, Koncert za oboo in godala v d-molu Alessandra Marcella z oboistom Matejem Šarcem v solistični vlogi, Glasbeni utrinek v b-molu, op. 16/1 Sergeja Rahmaninova, Simfonija št. 82 v C-duru, 'Medved', Josepha Haydna in Bransle de la royne št. 7 Michaela Praetoriusa.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Čarobna palica mladosti – suita št. 2 Edwarda Elgarja ter Andante in variacije za dva klavirja v B-duru, op. 46 Roberta Schumanna.

Kanadska pesnica, pisateljica in esejistka Margaret Atwood se je rodila 18. novembra lleta 1939. Od začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja je izdala kakih dvajset pesniških zbirk in približno toliko romanov, ob tem pa še veliko neleposlovnih knjig, zbirk kratke proze ter knjig za otroke. Njeno najbolj znano delo je verjetno distopični roman iz leta 1985 Deklina zgodba. V Liričnem utrinku njeno pesem z naslovom Na okrutnem rtu, ki jo je prevedla Tesa Drev, interpretira dramska igralka Violeta Tomič.

Na sporedu orkestrska balada O starih časih, op. 21b Anatolija Ljadova, Oktet za pihala v B-duru, op. 156 Franza Lachnerja, Sonatina za klarinet in klavir Bohuslava Martinůja, 'Konec pravljice' iz Suite valčkov, op. 110 Sergeja Prokofjeva, Klavirski kvartet v C-duru, op. 14 Leandra Schlegla in Simfonija št. 40 v g-molu, K. 550 Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Pavel Šivic je bil slovenski skladatelj, pianist, kritik, pedagog, esejist in prevajalec. V enajstem zvezku Glasbenopedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani, ki mu je bil v celoti posvečen, ga Pavel Mihelčič opiše kot neugnanega in ustvarjalnega, Simona Moličnik zapiše, da je bilo njegovo življenje bogata in samolastna premica, vezana na prešernost, čutnost, hudomušnost, bolečino, marljivost in živost, njegova hči Kaja Šivic pa pravi, da je bil Pavel Šivicpredvsem človek akcije, ki se je z lahkoto in brez omahovanja lotil vsega, kar se mu je zdelo potrebno.

Oddajo bomo posvetili pomembni glasbeni osebnosti slovenskega jazza – basistu Ladislavu Rebreku. Za vedno se je poslovil konec lanskega leta – 29. decembra v 84. letu starosti. Rebrek je bil mednarodno priznani jazzovski kontrabasist in bas kitarist, ki je sodeloval v Plesnem orkestru RTV Ljubljana in v različnih zasedbah, deloval pa je tudi kot glasbeni pedagog, zborovodja in violinist.

.

Tokrat je tema pogovora medicinska fizika. Večino diagnostičnih aparatov za neporušni pregled notranjega ustroja telesa so že od odkritja rentgenskih žarkov konec 19. stoletja izumili fiziki. In tako se je sčasoma ta veja fizike v sodelovanju z medicino osamosvojila tudi na univerzi. Oboje raziskovalno združuje tokratni gost, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko F-8 na Inštitutu Jožef Stefan dr. Jošt Stergar. Pretekli teden so na fakulteti zaznamovali mednarodni dan medicinske fizike, ki je sicer 7. novembra. Tam je odpredaval prispevek na temo večnivojskega slikanja v biomedicini, o kateri hkrati s kratkim zgodovinskim uvidom v zgodbo razvoja medicinske fizike spregovori tudi v pričujočem pogovoru.

Kot solistka nastopa z uglednimi simfoničnimi in komornimi orkestri po Evropi, z Orkestrom Slovenske filharmonije in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.

V oddaji Ženske v svetu glasbe vas vabimo k poslušanju skladb za harfo slovenskih skladateljev, ki nam jih bo predstavila priznana harfistka Mojca Zlobko Vajgl, suverena in ekspresivna koncertna izvajalka ter profesorica za harfo na ljubljanski Akademiji za glasbo. Nastopa s solističnimi recitali, v komornih zasedbah in z uglednimi simfoničnimi in komornimi orkestri po Evropi, z Orkestrom Slovenske filharmonije in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, s katerima je tudi snemala. V njeni izvedbi bomo predstavili Portret za harfo in komorni orkester Primoža Ramovša in prvi stavek Koncerta za harfo in orkester Lucijana Marije Škerjanca. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bo harfistka Mojca Zlobko Vajgl govorila o izvajanju sodobne slovenske glasbe in sodelovanju z orkestri.

Osmega februarja 2025, na slovenski kulturni praznik, bo slavnostno odprtje Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici. Cilj prireditve je preseganje mej, povzeto v geslu "Go! 2025 = Borderless". Prvi čezmejni Evropski prestolnici kulture namenjamo oddajo Ars humana, ki so jo pripravili kolegi z Radia Trst A.

Sodelujejo:

Mija Lorbek, direktorica Javnega zavoda GO! 2025
Neda Rusjan Bric, umetniška svetovalka zavoda GO!2025 in soavtorica prijavne knjige
Livio Semolič, član Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje

Voditelj: Pavel Volk, Radio Trst A

Tehnična izvedba: Damjan Rostan in Viola Romanese

Slika: Lorenzo Mattotti
https://www.go2025.eu/

Po nekaj tednih se vračamo k nizu oddaj, v katerih predstavljamo posnetke s koncerta, imenovanega Rambazamba, ki je bil 15. septembra v dvorani Ondine Otte Klasinc v Mariboru. Koncertni večer v sklopu Festivala Maribor so zaznamovali trije izvrstni trobilci, ki nastopajo pod imenom Trio Wieder, Gansch & Paul: trobentač Thomas Gansch, pozavnist Leonhard Paul in tubist Albert Wieder. Glasbenikom se je v drugem delu koncerta pridružil še Trobilni ansambel SiBrass in tokrat v njihovih skupnih izvedbah predstavljamo priredbi valčka Slovenija, od kod lepote tvoje bratov Slavka in Vilka Avsenika ter Sarajevske koračnice Juliusa Fučika in avtorski deli Thomasa Ganscha z naslovoma New Orleans oziroma Sad Day.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V današnji oddaji boste lahko izvedeli, kaj prinaša premiera dokumentarne opere Ovis: Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet, ki jo je zasnovala slovenska dirigentka in režiserka Karmina Šilec. Ovis v ospredje zgodbe postavlja ovce, živali, ki so v človekovi zgodovini bile ključne za preživetje. Pozornost namenjamo tudi razstavi Svetinje in črepinje v Kranju. Razstava predstavlja izbor arheoloških najdb na Tomšičevi ulici v Kranju med letoma 1989 in 2009. Na Trgu maršala Tita v Tolminu bodo odkrili skulpturo akademskega kiparja Marijana Mirta, v Cukrarni v Ljubljani pa bo odprtje razstave Plastenja. Stefan Hertmans, pisatelj, pesnik in esejist, se bo v Cankarjevem domu z Goranom Vojnovićem pogovarjal o novem prevodu knjige Vzpon. Na današnji dan pa je Arhiv Republike Slovenije dobil svoje prostore v obnovljeni nekdanji vojašnici na Poljanski cesti 40 v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju!

Konec januarja je v okviru cikla Tutti Akademije za glasbo nastopil Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Kahijem Solomnišvilijem in tremi študentkami. Ta teden poslušamo Brahmsov violinski koncert v interpretaciji Ele Krstić, oddajo pa začenjamo z Brahmsovo komorno glasbo – z odlomkom iz Brahmsove tretje violinske sonate, ki jo je Ela Krstić izvedla 6. marca 2023 v Cankarjevem domu v okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske.
Ela Krstić je svoje šolanje začela na Glasbeni soli Vič - Rudnik in ga nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu Volodje Balžalorskega. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala v razredu Janeza Podleska.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Predvajamo glasbo treh sodobnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, Quattro affetti za kontrabas in godalni orkester Dušana Bavdka, skladbo Chant za godalni orkester Nine Šenk in Saxophonio – Koncert za saksofon in simfonični orkester Petra Šavlija.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega izmed njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretka: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Ob svetovnem dnevu filozofije, ki ga vsako leto zaznamujemo tretji četrtek v novembru, smo za oddajo izbrali besedilo slovenske filozofinje Alme Sodnik o poznosrednjeveškem sholastiku in dunajskem profesorju Matiji Hvaletu. Gre za slovenskega filozofa, rojenega na Vačah, ki je živel na prehodu iz 15. v 16. stoletje, njegovo delo Commentarii in parvulum philosophiae naturalis (slo. Razlaga filozofije narave) iz leta 1512 pa je ena prvih tiskanih knjig avtorja slovenskega rodu. Besedilo je bilo objavljeno leta 1958 v Naši sodobnosti, pred šestimi leti ga je za radio uredil Andrej Rot, interpretirala sta ga Jasna Rodošek in Bernard Stramič. Glasbeni vrivki, ki jih je za oddajo izbral Mihael Kozjek, so iz klavirskega cikla V meglah češkega skladatelja Leoša Janačka.

Filharmonični orkester BBC-ja je na koncertu 21. septembra v koncertni dvorani Bridgewater v Manchestru nastopil pod taktirko svojega šefa dirigenta Johna Storgårdsa. V vlogi solista se je predstavil angleški pianist Paul Lewis, ki je izvedel Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu, op. 37 Ludwiga van Beethovna, na programu pa sta bila še orkestralna skladba ABLAZE THE MOON britanske skladateljice Grace-Evangeline Mason in simfonično delo Planeti, op. 32 Gustava Holsta.

Režiser Klemen Markovčič je kot predstavnik Radia Slovenija leta 2019 sodeloval pri mednarodnem projektu Raised to Be Free (Vzgojeni za svobodo). Vanj so se, na pobudo Radia Romunija, povezale evropske nacionalne radijske hiše iz bivših držav tako imenovanega vzhodnega bloka z namenom, da bi današnjim rodovom otrok in mladih odraslih predstavile podobo socializma v kratkih, dobrih dvajset minut dolgih radijskih dokumentarnih zgodbah. Markovčič nam s svojo dokumentarno oddajo z namenom predstavi eno izmed dobrih praks socializma, posebnega fenomena poletnih kolonij v otroških letoviščih. Nekatera izmed njih so še danes odličen primer socialno nepristranskega, finančno ugodnega in skrbno organiziranega počitnikovanja otrok in mladih odraslih. Splošno dobre in človeške prakse se torej, po temeljnem sporočilu te dokumentarne zgodbe, ne smejo nikoli spremeniti. Ne glede na družbene sisteme. Sicer pa je Otroško letovišče Pacug prav letos (2024) praznovalo šest desetletij obstoja. Prvi otroci, ki so se udeležili kolonij v tem letovišču, so torej danes stari že krepko čez šestdeset let, želimo pa si, da bi najmanj še šestdeset generacij otrok in mladih odraslih imelo možnost prvič uzreti morje prav v Pacugu. Najlepše pa bi bilo, da bi bil Pacug široko dostopno otroško letovišče za vedno.

Avtor in režiser: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Avtor izvirne glasbe: Laren Polič Zdravič

Sogovorniki – Darja Groznik in Urška Vrtačnik, Zveza prijateljev mladine Slovenije; vzgojitelja – Liza Lozar Zajec in Nejc Lavrič Drenik; mlada odrasla – Flores Oven in Armin Đambić
Sodelujoči – Uroš Abramović, Megi Češnovar, Zoja Finkšt Požar, Jošt Levičnik, Adam Lombergar, Neža Prohinar, Peter Pustišek, Aleksej Smrdelj, Kim Tomšič Bazina in Mark Vovk

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v Pacugu in studiih Radia Slovenija avgusta in septembra 2019

Glasbena medigra.

Günter Ullmann se je rodil leta 1946 v Greizu v Vzhodni Nemčiji in prav tam je leta 2009 tudi umrl. Večji del življenja je preživel v diktaturi in bil zaradi svoje protestne drže večkrat aretiran ter pod pretvezo, da trpi za preganjavico, zaprt v psihiatričnih ustanovah. Kljub težkemu življenju in prepovedim izdajanja poezije pa ni želel zbežati na Zahod. Kot je sam rekel, je želel ostati na Vzhodu kot priča časa in prostora. Svoja dela, med katerimi velik del zavzemajo knjige in pesmi za otroke, je začel izdajati šele po padcu berlinskega zidu. Ullmannove pesmi so ekspresivne in polne nadrealnih zaznav, skoraj vedno pa so v njih težka čustvena stanja – žalost, kes, neizpolnjeno hrepenenje. Vedrina kot žarek skozi oblake vstopi vanje samo tu in tam. Izbor Ullmannovih pesmi je prevedla Tesa Drev Juh.

Interpretira Saša Tabaković,
glasbena oprema Sara Železnik,
zvok in montaža Nejc Zupančič,
režija Špela Kravogel,
redakcija Tadeja Krečič Scholten,
produkcija 2013.

Napovedali bomo nekatere zanimive jazzovske koncerte v bližini Slovenije. Tako boste slišali glasbo kitarista Marca Ribota, trobentača Keyona Harrolda in saksofonista Davida Murraya.