Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kanadska pesnica, pisateljica in esejistka Margaret Atwood se je rodila 18. novembra lleta 1939. Od začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja je izdala kakih dvajset pesniških zbirk in približno toliko romanov, ob tem pa še veliko neleposlovnih knjig, zbirk kratke proze ter knjig za otroke. Njeno najbolj znano delo je verjetno distopični roman iz leta 1985 Deklina zgodba. V Liričnem utrinku njeno pesem z naslovom Na okrutnem rtu, ki jo je prevedla Tesa Drev, interpretira dramska igralka Violeta Tomič.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Oddajo bomo posvetili pomembni glasbeni osebnosti slovenskega jazza – basistu Ladislavu Rebreku. Za vedno se je poslovil konec lanskega leta – 29. decembra v 84. letu starosti. Rebrek je bil mednarodno priznani jazzovski kontrabasist in bas kitarist, ki je sodeloval v Plesnem orkestru RTV Ljubljana in v različnih zasedbah, deloval pa je tudi kot glasbeni pedagog, zborovodja in violinist.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti".

Prestavljamo priznane slovenske in tuje glasbenice - skladateljice, operne in koncertne pevke, instrumentalne solistke, muzikologinje, dirigentke in druge glasbene osebnosti, ki pomembno prispevajo h glasbenem razvoju.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

V oddajah Medenina in patina spoznavamo zgodovino našega godbeniškega izročila, integralna dela repertoarja pihalnih orkestrov in klasične mojstrovine s poudarkom na trobilih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Ob svetovnem dnevu filozofije, ki ga vsako leto zaznamujemo tretji četrtek v novembru, smo za oddajo izbrali besedilo slovenske filozofinje Alme Sodnik o poznosrednjeveškem sholastiku in dunajskem profesorju Matiji Hvaletu. Gre za slovenskega filozofa, rojenega na Vačah, ki je živel na prehodu iz 15. v 16. stoletje, njegovo delo Commentarii in parvulum philosophiae naturalis (slo. Razlaga filozofije narave) iz leta 1512 pa je ena prvih tiskanih knjig avtorja slovenskega rodu. Besedilo je bilo objavljeno leta 1958 v Naši sodobnosti, pred šestimi leti ga je za radio uredil Andrej Rot, interpretirala sta ga Jasna Rodošek in Bernard Stramič. Glasbeni vrivki, ki jih je za oddajo izbral Mihael Kozjek, so iz klavirskega cikla V meglah češkega skladatelja Leoša Janačka.

Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbrani najaktualnejši posnetki simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po celem svetu.

Režiser Klemen Markovčič je kot predstavnik Radia Slovenija leta 2019 sodeloval v mednarodnem projektu Raised to Be Free (Vzgojeni za svobodo). Vanj so se, na pobudo Radia Romunija, povezale evropske nacionalne radijske hiše iz bivših držav tako imenovanega vzhodnega bloka z namenom, da bi današnjim generacijam otrok in mladih odraslih predstavile podobo socializma skozi kratke, dobrih dvajset minut dolge radijske dokumentarne zgodbe. Markovčič nam s svojim dokumentarcem z namenom predstavi eno od dobrih praks socializma, posebnega fenomena poletnih kolonij v otroških letoviščih. Nekatera od njih so še danes odličen primer socialno nepristranskega, finančno ugodnega in skrbno organiziranega počitnikovanja otrok in mladih odraslih. Splošno dobre in človeške prakse se torej, po temeljnem sporočilu te dokumentarne zgodbe, ne smejo nikoli spremeniti. Ne glede na družbene sisteme. Sicer pa je Otroško letovišče Pacug prav letos (2024) obeležilo šest desetletij obstoja. Prvi otroci, ki so se udeležili kolonij v tem letovišču, so torej danes stari že krepko čez šestdeset let, želimo pa si, da bi najmanj še šestdeset generacij otrok in mladih odraslih imelo možnost prvič uzreti morje prav v Pacugu. Najlepše pa bi bilo, da bi bil Pacug široko dostopno otroško letovišče za vedno.

Avtor in režiser: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Avtor izvirne glasbe: Laren Polič Zdravič

Sogovorniki – Darja Groznik in Urška Vrtačnik, Zveza prijateljev mladine Slovenije; vzgojitelja – Liza Lozar Zajec in Nejc Lavrič Drenik; mlada odrasla – Flores Oven in Armin Đambić
Sodelujoči – Uroš Abramović, Megi Češnovar, Zoja Finkšt Požar, Jošt Levičnik, Adam Lombergar, Neža Prohinar, Peter Pustišek, Aleksej Smrdelj, Kim Tomšič Bazina in Mark Vovk

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v Pacugu in studiih Radia Slovenija avgusta in septembra 2019

Glasbena medigra.

Günter Ullmann se je rodil leta 1946 v Greizu v Vzhodni Nemčiji in prav tam je leta 2009 tudi umrl. Večji del življenja je preživel v diktaturi in bil zaradi svoje protestne drže večkrat aretiran ter pod pretvezo, da trpi za preganjavico, zaprt v psihiatričnih ustanovah. Kljub težkemu življenju in prepovedim izdajanja poezije pa ni želel zbežati na Zahod. Kot je sam rekel, je želel ostati na Vzhodu kot priča časa in prostora. Svoja dela, med katerimi velik del zavzemajo knjige in pesmi za otroke, je začel izdajati šele po padcu berlinskega zidu. Ullmannove pesmi so ekspresivne in polne nadrealnih zaznav, skoraj vedno pa so v njih težka čustvena stanja – žalost, kes, neizpolnjeno hrepenenje. Vedrina kot žarek skozi oblake vstopi vanje samo tu in tam. Izbor Ullmannovih pesmi je prevedla Tese Drev Juh.

Interpretira dramski igralec Saša Tabaković,
glasbena oprema Sara Železnik,
zvok in montaža Nejc Zupančič,
režija Špela Kravogel,
redakcija Tadeja Krečič Scholten,
produkcija 2013.

Napovedali bomo nekatere zanimive jazzovske koncerte v bližini Slovenije. Tako boste slišali glasbo kitarista Marca Ribota, trobentača Keyona Harrolda in saksofonista Davida Murraya.