Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo koncert iz cikla Tipke Akademije za glasbo v Ljubljani.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V času knjižnega sejma naj bodo knjigam ta teden namenjeni še lirični utrinki. Ob tem, da knjige beremo, jih tudi podarjamo ali pa dobivamo v dar. Tako kot v pesmi Marjana Strojana z naslovom V knjigo, ki jo je vrnila.

Igralec Kristijan Muck.
Posneto marca 2004.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Opus Leopolda Mozarta sega od maše do opere, od serenade do naivne programske simfonije, taki sta skladbi z naslovom Kmečka svatba in Vožnja na saneh. Upošteval je pravilo, da je treba "popularno skladati" in tako je pozneje naročal tudi svojemu sinu. Njegova dela so zato po zasnovi jasna, melodije všečne in lahko razumljive, stavki oblikovani preprosto. S tonskim slikanjem različnih žanrov, na primer lovskih in pastirskih prizorov, je svoja dela približal tako dvornim kot grajskim zabavam in predstavam, z naturalističnimi vložki pa poskrbel za vedro in veselo razpoloženje.

Pianist in klavirski pedagog Janez Lovše je bil vsestransko razgledan umetnik, ki je nastopal kot solist in komorni glasbenik, veliko je tudi snemal za arhiv Radia Slovenija: dela slovenskih in tujih, predvsem francoskih skladateljev. Kot pedagog je v svojih učencih odkrival talente, ki jim jih je pomagal razvijati in pri mnogih je s svojo umetniško in duhovno držo pustil neizbrisen pečat. O njegovem življenju in delu pripovedujeta njegova nekdanja dijaka, pianist, dirigent in umetniški direktor ljubljanske Opere, Marko Hribernik ter pianist in pedagog Petar Milić.

Na sporedu: Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za oboo in orkester v C - duru, K. 314, Klavirski trio v E – duru, K. 542 in Rondo v a – molu, K. 511.

V Goriških Brdih se že od razvitega srednjega veka srečujemo s posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov, s kolonstvom. To je za razliko od tlačanstva veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z latnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).

Ob deseti obletnici dneva slovenskega znakovnega jezika, ki smo ga zaznamovali 14. novembra, smo v oddajo Oder povabili gluho režiserko in igralko Lado Orešnik. Študirala je dramatiko za gluhe na Janačkovi akademiji v Brnu. Že od leta 2000 je občasno ustvarjala v slovenskem prostoru, pred petnajstimi leti pa se je preselila v Slovenijo in redno deluje kot režiserka in igralka, vodi pa tudi kulturne in jezikovne delavnice ter poučuje znakovni jezik.
Z Lado Orešnik smo se pogovarjali o ustvarjanju ljudi z okvaro sluha v gledališču, dostopnosti slovenskih profesionalnih gledališč in primerih dobrih praks, ki bi jih lahko vključili v slovenski kulturni prostor.

Glasbena medigra.

Plošča je že njihova petnajsta po vrsti in sedma, ki je bila posneta v živo pred studijskim občinstvom. Posvečena je bogati zgodovini črnske glasbe v Dallasu.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je vrata za obiskovalce odprl 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga prireja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. V Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu je na ogled pregledna razstava dosežkov oblikovalca Petra Simiča in arhitekta Boruta Simiča z naslovom Dialog generacij. V prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje bo danes ob 17. uri pogovor ob razstavi Predor rešitve, ki razkriva osem zgodb ljudi, ki so, da bi zbežali iz obleganega Sarajeva, uporabili predor pod sarajevskim letališčem. Na sporedu Slovenske kinoteke v Ljubljani pa se bodo vse do sobote zvrstili filmi svetovno znane cineastke Kire Muratove. Po poročilih ob 21. uri pa bo na Prvem programu Radia Slovenja premiera radijske igre Soba s posebnim vhodom, nastale po istoimenski zgodbi Suzane Tratnik, režirala jo je Saška Rakef. Vabljeni k poslušanju!

Tokrat bomo spremljali posnetek Latvijskega nacionalnega simfoničnega orkestra, ki ga je na koncertu 12. oktobra v koncertni hiši Hanzas Perons v Rigi vodil dirigent Vasilij Sinajski. Na programu so bili simfonična pesnitev Valovi latvijskega skladatelja Ādolfsa Skulteja, Koncert za violo in orkester Williama Waltona in Simfonija št. 8 v G-duru Antonína Dvořáka. V vlogi solista je nastopila violistka Santa Vižine.

Janša je svetniški priimek, saj je nastal iz svetniškega imena Janez. Erjavec pa je priimek tabuja. Iz strahu in vraževerja pred medvedom so v preteklosti tej živali rekli rjavec, ker je niso hoteli priklicati, in tako je nastal priimek Erjavec. Tako izvore in pomene priimkov v knjigi Priimki razlaga Tino Mamić. Drugi del je namenil gorenjskim priimkom. Nekaj jih bomo preleteli. Med njimi tudi priimek Logar, saj izhaja iz Gorenjske.

Vladimirja Hrovata spoznavamo prek njegovih priredb slovenskih ljudskih pesmi in avtorskega dela, kantate Jesenski dež šumi narahlo na Kosovelovo poezijo.

Proti severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi
Produkcija: RAI – Radio Trst A, 2012.

The Light in the Piazza je muzikal, za katerega scenarij je spisal Craig Lucas, glasbo in besedila pa Adam Guettel. Zgodba, ki jo m uzikal pripoveduje, sloni na rom anu Elizabeth Spencer in je um eščena v 50-a leta 20. stoletja. Slika nam bogato južnjakinjo Margaret Johnson in njeno razvojno prizadeto hčerko Claro na njunih počitnicah v Italiji. Ko se Clara zaljubi v mladega Italijana, je Margareta prisiljena premisliti o Clarini prihodnosti, pa tudi o svojih željah in obžalovanju.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Pesnik Macuo Bašo je eno največjih imen japonske književnosti, klasik haiku poezije v 17. stoletju. Rodil se je leta1644, umrl je 28. novembra pred 330 leti. V nekoliko skrajšani obliki objavljamo njegovo najbolj znano delo, v potopisno pripoved povezano zbirko pesmi z naslovom Ozka cesta daleč na sever. Po angleškem prevodu Nobujukija Njuasa ga je poslovenil Veno Taufer.

Interpret Jurij Souček,
glasbena oprema Marko Stopar,
ton in montaža Staš Janež,
režija Igor Likar.
Produkcija 1983.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Krvava soba in druge zgodbe je zbirka čudaških, grozljivih in grotesknih kratkih zgodb angleške pisateljice Angele Carter, ki je prepoznavna po svojih feminističnih, magično-realističnih in pikaresknih predelavah klasičnih pravljic. Na njeno pisanje so vplivale tako psihoanaliza kot filmska umetnost in simbolistična poezija; svoje zanimanje je usmerila v prikrito vsebino tradicionalnih zgodb in prav to je poudarjala v svojih predelavah. Izbrali smo dve zgodbi v prevodu Tine Poglajen z naslovoma Volkodlak in Snežni otrok.

Interpretira dramska igralka Maja Sever,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Nejc Zupančič in Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel,
urednica oddaje Tesa Drev Juh.
Produkcija 2017.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.