Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

27. novembra leta 1867 se je v Parizu rodil skladatelj Charles Koechlin. Bil je ena bolj nenavadnih glasbenih osebnosti svojega časa. Z velikim zanimanjem za srednjeveško glasbo, literaturo, potovanja, fotografijo in kot velik zagovornik socializma je ustvaril podobo nekoliko ekscentričnega umetnika. Kot izjemen poznavalec glasbil, orkestracije in zvočne barve je kmalu pridobil tolikšen sloves, da mu je orkestracijo svoje gledališke glasbe za opero Pelleas in Melisanda zaupal kar njegov profesor Gabriel Fauré, pozneje pa je orkestriral še balet Khamma Clauda Debussyja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Nappvedujemo:
-koncert Jazz in Gregorijanski koral na Akademiji za glasbo v Ljubljani,
-koncert violončelista in tolkalista Kristijana Krajnčana in tolkalista Šimuna Matišića v Kogojevi dvorani Društva slovenskih skldateljev,
-koncert iz abonmaja SOS Orkestra Slovenske filharmonije

27. novembra leta 1867 se je v Parizu rodil skladatelj Charles Koechlin. Bil je ena bolj nenavadnih glasbenih osebnosti svojega časa. Z velikim zanimanjem za srednjeveško glasbo, literaturo, potovanja, fotografijo in kot velik zagovornik socializma je ustvaril podobo nekoliko ekscentričnega umetnika. Kot izjemen poznavalec glasbil, orkestracije in zvočne barve je kmalu pridobil tolikšen sloves, da mu je orkestracijo svoje gledališke glasbe za opero Pelleas in Melisanda zaupal kar njegov profesor Gabriel Fauré, pozneje pa je orkestriral še balet Khamma Clauda Debussyja.

Tudi v književnosti se časi spreminjajo, z njimi pa tematika, slog in še kaj.
Igralec je Aljoša Koltak.
Oddaja je bila posneta maja 2003.

27. novembra leta 1867 se je v Parizu rodil skladatelj Charles Koechlin. Bil je ena bolj nenavadnih glasbenih osebnosti svojega časa. Z velikim zanimanjem za srednjeveško glasbo, literaturo, potovanja, fotografijo in kot velik zagovornik socializma je ustvaril podobo nekoliko ekscentričnega umetnika. Kot izjemen poznavalec glasbil, orkestracije in zvočne barve je kmalu pridobil tolikšen sloves, da mu je orkestracijo svoje gledališke glasbe za opero Pelleas in Melisanda zaupal kar njegov profesor Gabriel Fauré, pozneje pa je orkestriral še balet Khamma Clauda Debussyja.

Saksofonist Jure Pukl sodi met tiste slovenske jazziste, ki so uspeli tudi zunaj meja naše domovine. Dolga leta je bil del newyorške jazzovske scene, zdaj živi v Ljubljani, kjer je profesor na oddelku za jazz na Akademiji za glasbo. V rodnem Velenju vsako leto organizira jazzovsko delavnico, ogromno nastopa in komponira. O tem in še o marsičem se bo v Jazzovski jutranjici z njim pogovarjal Hugo Šekoranja.

Leopold Mozart naj bi se s skladanjem ukvarjal večino življenja. Po zgodovinskih virih naj bi bil leta 1756 kot glasbeni ustvarjalec že dobro uveljavljen v germanskih deželah oz.na nemškem govornem območju. Mnenja glasbenih strokovnjakov o tem, kako uspešen je bil kot skladatelj, pa so različna.

Tako kot knjiga ima tudi branje snovno in nesnovno, telesno in mentalno plat. A medtem ko pogosto govorimo o branju kot o mentalnem procesu beročega uma, ga raziskujemo ali le spodbujamo, redkeje razmišljamo o tem, da se v proces branja vključuje vse naše telo; to je tudi vzrok za to, da na naše dojemanje besedila vplivajo naše telesne navade, in za to, da fizični nosilec besedila vpliva na obliko in ritem branja. O tem, pa tudi o nevidni moči knjig, razvoju beročega uma, o tem, kaj se dogaja v nas med branjem in kako se v nas vpisujejo knjige, bomo razmišljali s komparativistko in jezikoslovko dr. Alenko Kepic Mohar, glavno urednico založbe Mladinska knjiga in avtorico monografije Nevidna moč knjig.

Kratka glasbena medigra.

Ciril Veronek je bil prvi koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana od leta 1955 do leta 1958, nato pa dolgoletni profesor violine in vodja godalnega ansambla na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Bil je tudi član Klavirskega tria in ansambla Slovenski solisti.

V oddaji Arsove spominčice boste slišali skladbe, ki jih je zaigral violinist Cirilom Veronek. Tri leta je bil koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana: od sezone 1955/1956 do sezone 1957/1958. Diplomiral je iz violine na akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Karlu Ruplu. Od leta 1954 je poučeval violino na glasbeni šoli v Šiški, od leta 1958 pa je bil dolgoletni profesor violine na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Vzgojil je vrsto odličnih violinistov, sam pa je kot solist nastopal le na začetku svoje profesionalne glasbene poti. Predstavili ga bomo kot solista z orkestrom in dirigenta. Poslušali bomo enega najzgodnejših posnetkov orkestra Radia Ljubljana: Pravljico za violino in godalni orkester Josefa Suka, pod njegovo taktirko pa bosta zazveneli Simfonija za godala št. 2 v B-duru, Wotquenne 182/2, Carla Philippa Emanuela Bacha in Sonata a quatro št. 1 v G-duru Gioacchina Rossinija. Ponovitev bo v četrtek, 28. novembra, ob 5.05.

Ona v monologu, polnem zaznavnih vtisov, razmišlja o človekovem odnosu do narave, sočloveka in drugih živih bitij ter konča z razmišljanjem o pomenu čebel za biotsko raznovrstnost (v mestu) in s tem splošni obstoj civilizacije. Igrana miniatura je zasnovana kot slušna razglednica mesta in mestnega parka, torej »zvočna tapeta« za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj.

Režiser: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik)

Ona – Gaja Filač

Produkcija uredništva igranega programa
Oddaja je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na izbranih terenih maja 2024.

Večina v galerijski svet likovne umetnosti prvič stopi v obdobju osnovnošolskega izobraževanja. Pozneje v življenju pa sama preredko zaide v tišino razstavljenih podob, v prostor, v katerem se slišijo le počasni koraki in šepet obiskovalcev, v nas pa se obrača kalejdoskop podob. Zdi se, kot da so galerije zunaj miselnih osi vsakdanjika, pa čeprav nas skrbno kurirana in časovno razporejena likovna umetnost napolni, obogati in osmisli prenekatero dilemo. Prav zato so galerije in muzeji pri nas med prvimi prepoznali pomen kulturno-umetnostne vzgoje. Tudi v medgeneracijskem kontekstu, v katerem si pedagogika in andragogika prosto podajata roki, da bi se dopolnjevali in oplajali. Vse z namenom polnega in smiselnega doživetja razstavljenih podob.

Sogovornica – Brigita Strnad, Umetnostna galerija Maribor

Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Jernej Boc
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina

Produkcija uredništva za kulturo, novembra 2024.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Posneli smo utrip 40. Slovenskega knjižnega sejma. Na enem izmed odrov so predstavili tudi novo monografijo Uroša Lajovca, ki se je posvetil delu Gustava Mahlerja in popisal svoj vidik izvajanja njegovih simfonij.

Čeprav se je Nietzsche proslavil predvsem kot filozof in klasični filolog, je bila njegova zvesta sopotnica v življenju tudi glasba. Že kot otrok je igral klavir in se potopil v svet Beethovna in Schumanna, glasbi pa se je posvetil popolnoma predano. V najstniških letih je skladal fuge, sonate in fantazije, pa tudi ambicioznejša dela, kot so maša, Miserere in celo božični oratorij; vzvišena ironija, bi lahko pripomnili, saj gre vendar za človeka, ki je izjavil, da je Bog mrtev.
A naj bo kakor koli že, ko se je po nekaj letih vrnil k skladateljevanju, je ustvaril tudi lepo število samospevov.

Danes pregled glasbenih dogodkov začenjamo z muzikološko temo, in sicer bomo predstavili znanstveno monografijo z naslovom Gustav Mahler – Perilegómena k izvajanju njegovih simfonij št. 1–7 Uroša Lajovca, potem pa se bomo posvetili koncertom, ki smo jih spremljali v zadnjih dneh. Poslušali smo koncerta ciklov Harmonia Concertans – Stara glasba na novem trgu in abonmaja Kromatika, zapel je Komorni zbor Glasbene matice Ljubljana, ansambel Wien Modern je izvajal dela Nine Šenk, v Benetkah pa so uprizorili Verdijevega Otella.
Oddajo končujemo z napovedjo koprskega Bienala sodobne glasbe.

Povedati, kaj je melodija, je veliko težje, kot razložiti njeno bistvo, pomen, vsebino. Melodija je imela v vseh glasbenih časih različne pomene. Ko je prišlo do prve razlage, je imela melodija za seboj že kar lepo število let, stoletij. Beseda izhaja iz stare grščine oziroma iz latinščine. Pomeni pa napev, glasbeno misel z besedilom, oblikovno zaokroženo misel. Definicija, ki melodijo opredeljuje, je splošna, in velja za večino melodij, ne pa za vse.

Proti Severnemu vetru je sodoben roman, napisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmo in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi
Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.

Skladateljske muze so v zadnjih desetletjih v naših krajih pustile toliko navdiha kot redko kje. Slovenska glasbena ustvarjalnost je postala tako raznolika in izpovedno močna, da ji lahko zavida ves svet. Levji delež zaslug za to gre častnima članoma Slovenske filharmonije Lojzetu Lebiču in Vinku Globokarju, ki v letu 2024 praznujeta 90 let. V poklon obema in k praznovanju bosta novi skladbi prispevala skladatelja mlajše generacije Nana Forte in Matej Bonin.

Orkester Slovenske filharmonije
Zbor Slovenske filharmonije
Recitator: Boris Ostan
Solistka: Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran

Program:
Nana Forte, Barve tvojega srca
Lojze Lebič, Novembrske pesmi
Matej Bonin, Vdih/Izdih
Vinko Globokar, Voie | Pot

Prisluhnili bomo nasičenim dromljanjem z nove plošče ameriške zasedbe Haptic, intrigantnim harmonskim dromljanjem, v katerih odmeva zven pozabljene tradicije v glasbi in glasbilu belgijskega ustvarjalca Lukasa De Clercka ter razširjenemu harmonskemu zvenu Jules Reidy z trobilnim triom Zinc & Copper.

Tomislav Vrečar (roj. l. 1976) je pesnik srednje generacije, ki ima za sabo že precejšen literarni opus. Ta obsega tako prozno kot tudi pesniško ustvarjanje. Veliko let je sodeloval v performansih, v katerih je poezijo združeval z drugimi umetniškimi praksami. Leta 2005 pa je bil izbran za viteza poezije na pesniškem turnirju v Mariboru. Vrečarjevi verzi, ki svoj zagon in tematiko zajemajo v avtorjevi osebni zgodbi, so polni podob vsakdanjika, vendar se neizprosno zažirajo v življenje brez tančice prefinjenosti; to še posebno velja za njegove pesmi iz pesniške zbirke Ime mi je Veronika (2011).

Interpret je Rok Vihar,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,
tonski mojster Matjaž Miklič,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2011.

Posvečamo se tako zgodovini džeza kot najnovejšim džezovskim izdajam.