Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Petek, 29. nov. 2024

Ars • Pet, 29. nov.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ob petkih pogosto dneve začenjamo z obletnicami in tudi danes bo tako.

VALENTINO BUCCHI: CONCERTO
Klarinet: JOŽE KOTAR

CLAUDIO MONTEVERDI: EROTIČNI MADRIGAL: KAKO SI DANES SLADKA, LURETA in ZLATE PENE
Ansambel: THE CONSORT OF MUSICKE, Dirigent: ANTHONY ROOLEY

GIACOMO PUCCINI: TRIJE MENUETI
1. MENUET ŠT.1 V A-DURU, MODERATO
2. MENUET ŠT.2 V A-DURU, ALLEGRETTO
3. MENUET ŠT.3 V A-DURU, ASSAI MOSSO
GODALNI KVARTET MARTFELD: violina – GABRIELA IJAC, PAUL ROSNER, viola – CHRISTOF BUJANOVSKI, violončelo – ANDREAS WEBER

ERICH WOLFGANG KORNGOLD: VIOLINSKI KONCERT
Violina: BENJAMIN ZIERVOGEL, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: WALTER PROOST

JACOB GADE / TOKE LUND CRISTIANSEN: TANGO FANTASIA
Flavta: MATEJ GRAHEK, klavir: TOMAŽ PETRAČ

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo:
koncert zasedbe Aform.duo v Klubu CD,
koncert Neodvisen in samosvoj v Klubu CD,
uprizoritev opere Turandot Giacoma Puccinija v SNG Maribor.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Se kdaj zgodi, da kar ne morete odložiti knjige, ki jo berete? A včasih jo je vendarle treba in zato imamo bralna znamenja. Pesem Maje Razboršek Bralni znak interpretira Iva Krajnc Bagola. Posneta je bila oktobra 2005.

Potem ko smo po Drugi jutranji kroniki poslušali glasbo Antonia Vivaldija, se bomo v zadnjem delu Glasbene jutranjice posvetili Vivaldijevim vplivom.

ARCANGELO CORELLI: CONCERTO VIII.
KOMORNI ORKESTER PRO ARTE, dirigent: NADA MATOŠEVIĆ

JOHANN SEBASTIAN BACH: BRANDENBURŠKI KONCERT ŠT. 5 V D-DURU, BWV 1050
Flavta: IRENA GRAFENAUER, violina: TOMAŽ LORENZ, čembalo: ANDREJ JARC, KOMORNI ORKESTER RTV LJUBLJANA

CARL PHILIPP EMANUEL BACH: SONATA V A-DURU, H. 186
Klavir: MARIJAN LIPOVŠEK

GEORG FRIEDRICH HÄNDEL: SONATA V F-DURU
Trobenta: MAURICE ANDRÉ, orgle: MARIE CLAIRE ALAIN

ANTONIO SALIERI: KONCERT ZA FLAVTO, OBOO IN ORKESTER V C-DURU
Flavta: AURELE NICOLET, oboa: HEINZ HOLLIGER, BAMBERŠKI SIMFONIKI, dirigent: PETER MAAG

ALFREDO CASELLA: SONATA A TRE OP. 62
TRIO PARNASSUS: violina: WOLF DIETER STREICHER, violončelo: MICHAEL GROß, klavir: CHIA CHOU

10:00
Poročila

Leopold Mozart je bolj kot glasbeni ustvarjalec danes poznan po svojem pedagoškem delu, z naslovom Poskus temeljite violinske šole. V njej se ni dotikal le tehničnih vidikov igranja na violino, glasbila, ki ga je obvladal brez posebnih šol, ampak je bodočim violinistom na dušo polagal tudi napotke glede muzikalnih izvedb in komponiranja. Kar ne preseneča, saj je bil tudi sam plodovit skladatelj.

11:00
Poročila

Od začetka izraelskih napadov na Gazo je to območje postalo najsmrtonosnejši kraj za novinarje v novejši zgodovini. Izrael želi tako preprečiti dokumentiranje genocida Palestincev. Združene države Amerike in številne evropske države pri tem podpirajo Izrael z utišanjem kritičnih novinarjev, protivojnih in propalestinskih protestnikov, akademikov, celo umetnikov in športnikov na domačih tleh. Prav tako ne povzdignejo glasu ob izraelskem spodkopavanju mednarodnega prava in Organizacije združenih narodov. Nekdanje glasnice človekovih pravic so svojo podporo Izraelu zapakirale v celofan razširjene definicije antisemitizma, v katero so vključile tudi prepoved vsakršne kritike Izraela.

Dekliški pevski zbor sv. Stanislava je del zborovske piramide, ki jo že vrsto let uspešno gradijo na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vodi ga dirigentka Helena Fojkar Zupančič, ki je s predanim delom zbor oblikovala v eno najboljših zasedb pri nas. Na repertoarju zbora so tudi skladbe iz zakladnice slovenskega ljudskega izročila.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Skladatelju je bil od nekdaj najbližje orkester, njegovo zgodnje delo, Serenada za godala iz leta 1952 pa velja, kot je rad poudarjal tudi sam, za temelj njegove glasbene ustvarjalnosti. V oddaji bomo poleg Serenade slišali še dve Škerlovi deli, in sicer Concertino za klavir in godala št. 1 iz leta 1949 in Koncert za orkester iz leta 1957.

14:00
Poročila

Pred mikrofon smo povabili Igorja Prassla, direktorja Animateke, ki bo razkril, kaj prinaša letošnja izvedba festivala - ki je tik pred vrati. Ljubljano sta obiskali igralki v filmu Julie molči, Tessa van den Broeck in Ruth Becquart, tudi soscenaristka filma. Ocenjujemo Konklave in Pa tako lep dan je bil.

Aaron Copland je leta 1948 napisal glasbo za hollywoodski film po istoimenski noveli Johna Steinbecka. Zgodba opisuje, kako desetletni deček Jody na ranču v Kaliforniji sprejema in spremlja življenje okrog sebe.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Ambasadorka znanosti, vodja Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu

Osnovni gradniki življenja, proteini, so izredno zapletene makromolekule. Zmožne so opravljati najrazličnejše naloge in prav njihove številne interakcije so temelj vsega dogajanja, ki mu pravimo življenje; od procesov, ki potekajo znotraj celic, do usklajenega delovanja celotnega organizma. Kako ti procesi dejansko potekajo, pa je neločljivo povezano s samo zgradbo proteinov. Njihova struktura in različna preurejanja, do katerih prihaja v najrazličnejših procesih, so zato v središču raziskav strukturne biologije. Pri tem danes bogata paleta najrazličnejših pristopov omogoča res podroben vpogled v procese na nivoju molekul in nova spoznanja se vrstijo z veliko naglico, zanimivih področij pa je seveda v svetu živega ogromno.
V tokratnih Podobah znanja se bomo med drugim posvetili osnovnim procesom, ki so odgovorni za to, da se naše mišice krčijo, kajti to je raziskovalno področje dr. Kristine Djinović-Carugo, redne profesorice na univerzi na Dunaju ter vodje Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu, ki je letos za svoj doprinos k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije prejela priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.

Tokrat bomo predvajali nekaj skladb s koncerta, imenovanega Liszt – vizionar, z recitala pianista Kita Armstronga, ki je bil 25. avgusta letos v samostanu v vasici Vilabertan v Španiji. Tam namreč vsako leto poteka program mednarodnega glasbenega festivala l’Empordà. V sklopu tega cikla koncertov se je ameriški klasični pianist, skladatelj, organist in nekdanji čudežni otrok britansko-tajvanskega rodu poklonil skladatelju Franzu Lisztu.

V pokrajinski Galeriji Murska Sobota pri sestavljanju stalne zbirke posebno pozornost namenjajo umetniškim delom ustvarjalcev, ki izhajajo iz lokalnega okolja, vseskozi pa jo smiselno dopolnjujejo tudi s pomembnimi deli drugih slovenskih in tujih ustvarjalcev. Vsako leto stalno zbirko na določen način tudi predstavijo javnosti in tokrat so pripravili izbor iz obdobja med letoma 2013 in 2023. Nove pridobitve in stalno zbirko Galerije Murska Sobota predstavlja direktor galerije in kustos aktualne razstave dr. Robert Inhof.

Proti Severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočanjih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmo in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi
Produkcija: RAI – Radio Trst A, 2012.

Naslovno vlogo interpretira Rebeka Lokar.
Nastopajo še: Max Jota (Kalaf), Nika Gorič (Liù), Valentin Pivovarov (Timur), Martin Sušnik (Pong), Dušan Topolovec (Pang), Darko Vidic (Ping), Jaki Jurgec (Mandarin) in Danilo Kostevšek (Cesar). Zbor in orkester mariborske opere vodi Simon Krečič.

Nadaljujemo cikel oddaj posnetkov z letošnjega tekmovanja slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru.
Posvečamo se petouvrščenemu sestavu,
Mešanemu zboru Obala iz Kopra.
Na tekmovanju je osvojil 90,3 točke in prejel zlato plaketo.

Edina pot je naslov knjige Franca Avseneka, maestra violista, dolgoletnega člana Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V knjigi je zapisal spomine od prvih otroških let v Beogradu prek vsega, kar je sledilo, predvsem bogata glasbena kariera, povezana z osebnimi in tudi družbenimi dogodki.
"Moje prvo srečanje z glasbo? Razburljivo! Samoniklo!" zapiše Franc Avsenek na začetku knjige Edina pot – in že po tem lahko zaslutimo, da iz besedila pogosto zavejeta humor in samoironija.

Igralec Matej Puc,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič,
režiserka Ana Krauthaker,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.

V oddaji bomo poslušali glasbo jazzovskega pianista Mela Powella. Želel si je postati koncertni pianist, a ko je slišal igranje pianista Teddyja Wilsona, ga je popolnoma prevzel jazz. Tako je pri štirinajstih letih že postal jazzovski profesionalec. Pri šestnajstih letih je v orkestru Bennyja Goodmana nadomestil svojega idola Teddyja Wilsona. Nato je posnel nekaj imenitnih avtorskih jazzovskih plošč, v nadaljevanju kariere se je posvetil sodobni klasični glasbi.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov