Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo:
koncert koncert "Poetično" iz Pretežno vokalnega cikla, ki ga bomo iz Slovenske filharmonije neposredno prenašali na Programu Ars.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Franc Mihael Paglovec, rojen leta 1679 v Kamniku, sodi med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja.
Igralec Tomaž Gubenšek.
Posneto aprila 2014.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vabljeni, da ob Tednu Karitasa prisluhnete oddaji Sledi večnosti. Letošnje geslo Poti do srca simbolizira poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, po katerih prostovoljci delijo svoj čas, znanje in prijaznost. Teden je še posebno dejaven pri skrbi za materialno pomoč 111.078 osebam, ki jim Karitas redno pomaga z materialno pomočjo in svetovanjem. Vsako leto kot osnovno pomoč gospodinjstvom v stiski razdeli več kot 3.000 ton hrane.

Virga Jesse floruit je srednjeveško besedilo, ki bo v različnih uglasbitvah zvenelo v tokratni oddaji. Pogosto je namreč del skladb z vsebino, primernih za izvajanje v adventu, času, v katerem smo. Simbolično se nanaša na Marijo, ki predstavlja Jesejevo koreniko, iz katere je pognala mladika in vzcvetela.

Iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani neposredno prenašamo mašo.
Mašuje frančiškan p. Pavle Jakop. Pri maši sodeluje Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Rebeka Dobravec. Pri orglah bo Ana Kresal, kitara: Peter Berden.

2. novembra je v Dvorani Bridgewater v Manchestru v Angliji potekal koncert Filharmoničnega orkestra BBC in pianista Garricka Ohlssona. Pod taktirko dirigenta Johna Storgårdsa so zvenele orkestrske mojstrovine 19. stoletja: Uvertura k operi Oberon Carla Marie von Webra, Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 97, 'Renska', Roberta Schumanna in Koncert za klavir št. 1 v d-molu, op. 15 Johannesa Brahmsa.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Decembra mineva 110 let od rojstva Franeta Milčinskega - Ježka. Uvodna oddaja cikla prinaša tri Ježkove zgodbe, ki jih je leta 1966 izvrstno interpretiral avtor sam – to so Lokalpatriotitis, Racionirajte čas in Poncij Lubadar. Frane Milčinski - Ježek je bil član igralske skupine takratnega Radia Ljubljana, od leta 1947 naprej pa je na radiu delal tudi kot urednik, režiser, pevec ter avtor radijskih iger, pesmi, skečev, dramatizacij in humoresk.

Pripovedovalec Frane Milčinski - Ježek,
tonski mojster Mladen Fortič.
Produkcija 1966.

Mozarta, Meyerbeerja, Bellinija, Gounoda, Zandonaija, Verdija in Berlioza.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil 14. marca letos v Koncertni hiši Danskega radia v Koebenhavnu. Tam so člani Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pod vodstvom Jukka-Pekka Sarasteja izvedli Violinski koncert v e-molu, op. 64 Felixa Mendelssohna z violinistom Randallom Goosbyjem v solistični vlogi in Simfonijo št. 4 v e-molu, op. 98 Johannesa Brahmsa. Danes 28-letni Goosby je pred dvema letoma postal prejemnik nagrade Avery Fisher Career Grant, ki jo vsako leto prejme pet izjemnih glasbenikov instrumentalistov. Še nekaj let prej, leta 2018, je postal prvonagrajenec mednarodnih avdicij, ki jih v New Yorku prireja umetniško združenje Young Concert Artists. Omenimo pa tudi, da igra na violino z vzdevkom »eksstrauss«, ki jo je leta 1708 izdelal mojster Antonio Stradivari, na posodo pa mu jo je zaupala korejska kulturna fundacija Samsung.

17. novembra je minilo sto let od rojstva znamenitega slovenskega literarnega zgodovinarja, teologa in leksikografa ddr. Jožeta Rajhmana, ki je raziskoval predvsem jezikovno, literarnozgodovinsko in teološko izročilo slovenskih protestantov 16. stoletja. O njem so pred kratkim v Ljubljani in Mariboru pripravili poseben znanstveni simpozij. V oddaji, ki jo pripravlja Tone Petelinšek, o izjemnem Rajhmanovem raziskovalnem opusu razmišlja literarna zgodovinarka, teologinja in bibliotekarka dr. Fanika Vrečko.

Na prvo adventno nedeljo predstavljamo baročno adventno orgelsko glasbo, dela Dietricha Buxtehudeja, Johanna Pachelbla, Johanna Sebastiana Bacha in Johanna Ludwiga Krebsa.

Samospev je romantičnim skladateljem pomenil utelešenje intimnosti in zgoščenega lirskega izraza, v katerem je njihov čas videl enega svojih velikih idealov. Pesem s klavirjem pa je tudi v slovenskem glasbenem izročilu v vsem več kot dvestoletnem nastajanju z intimo ustvarjalca najtesneje povezana glasbena zvrst.
Na tretjem koncertu Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije bosta nastopila baritonist Domen Križaj in pianistka Andreja Kosmač. Poustvarila bosta Pesnikovo ljubezen opus 48 Roberta Schumanna, Štiri resne pesmi opus 121 Johannesa Brahmsa in štiri samospeve iz opusa Antona Lajovca.

Odlomek iz leta 2005 objavljene knjige Joan Didion Leto čudodelnih misli. Ameriška pisateljica, novinarka in scenaristka Joan Didion se je rodila leta 1934 in umrla leta 2021. Pisati je začela v petdesetih letih za različne časopise in revije. Veliko je pisala o razpadu vrednot v sodobni družbi, o kulturnih nesoglasjih in kaotičnosti. Znana je po lucidnem proznem slogu in pretanjenih opisih. V spominskem romanu Leto čudodelnih misli – izšel je leta 2005 – Joan Didion piše o nenadni izgubi svojega moža Johna Gregoryja Dunna, prav tako pisatelja in scenarista. Vzporedno piše tudi o hudi bolezni njune hčerke Quintane. Knjiga velja za klasično delo o žalovanju. Zanjo je pisateljica dobila več nagrad in nominacij: ameriško nagrado za stvarno literaturo, nominacijo za Pulitzerjevo nagrado za avtobiografijo in nominacijo za nacionalno nagrado ameriških kritikov.

Prevod Miriam Drev,
interpretacija Alida Bevk,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Alen Jelen.
Produkcija 2018.
Urednici oddaje Maja Žel Nolda, Staša Grahek.

Poljska pisateljica Dominika Słowik se je rodila leta 1988 v Jaworznem, manjšem mestu na južnem Poljskem. Doštudirala je španščino na Jagelonski univerzi v Krakovu, potem je veliko potovala: živela je v Španiji in Italiji ter kot prostovoljka delala v Gvatemali, soorganizirala je gledališki festival in delala kot garderoberka. Za prvenec Atlas Doppelgänger (2015) je bila nominirana za literarno nagrado Gdynia, za roman Prezimovanje čebel (2019) pa je prejela nagrado potni list Polityke. Izdala je še novelistično zbirko Samosevke (2021), v kateri v bizarnih, irealnih in pogosto grozljivih zgodbah obravnava ekološko in okoljsko tematiko ter raziskuje odnos človeka do narave. Leta 2024 je izšel njen tretji roman Ribje oko. Med značilnosti pisanja Dominike Słowik sodijo bogati domišljijski zapleti s fantastičnimi, pravljičnimi in nadrealističnimi prvinami, lahkotnost prehajanja med različnimi žanri ter obenem analitičnost in preciznost v opazovanju resničnosti, družbenih in političnih okoliščin njenega časa in kraja. Literarni portret o njej je pripravila Jana Unuk.

Interpretira Mina Švajger,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Matjaž Miklič, Urban Gruden, Sonja Strenar,
režija Saška Rakef,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Leta 1924 je Darius Milhaud napisal glasbo za balet o karnevalu v Aixu z naslovom Salade. O tem baletu je napisal: »To je – tako kot stara italijanska komedija, iz katere uporablja nekaj značilnih oseb – preprosta mešanica raznih prvin farse. Zato ima naslov Salade, to pomeni kratko malo isto kot drugod 'solata'.« Prva izvedba junija 1924 v pariškem Theatre Cigale je dosegla velik uspeh.

'Bili smo lastniki / srečnega ledenega otoka / v tisti zimi."
Islandski pesnik, pisatelj in glasbenik Adalsteinn Asberg Sigurdsson, rojen leta 1955, je prvo pesniško zbirko z naslovom 'Deviška prst' objavil leta 1977, do zadnje, 'Poletna luna', jih je izšlo več kot deset, poleg teh pa še roman in dobra desetina otroških knjig. Številne svoje pesmi je uglasbil ter z njimi nastopal doma in v tujini.

Prevajalec Veno Taufer,
igralec Vojko Zidar,
režiserka Irena Glonar,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar
mojster zvoka Jure Culiber.

Posneto septembra 2000.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.