Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Battaglia (Bitka) iz 4. zvezka skladb za lutnjo Johannesa Hieronymusa Kapsbergerja, Balletto primo di zingari v d-molu Johanna Heinricha Schmelzerja, Trio sonata št. 2 v g-molu za dve oboi, fagot in basso continuo, TWV 181 Jana Dismasa Zelenke, Sonata za instrument s tipkami v E-duru, Kk 380 Domenica Scarlattija in Francoska suita Francisa Poulenca.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo:
koncert violončelistke Vida Furlan in saksofonista Aljaža Sečnika,
koncert ob 101. obletnici rojstva Marie Callas,
koncert Festivalskega orkestra POA.

Predvajamo suito iz glasbe Christopherja Gunninga k epizodi Smrt na Nilu iz nadaljevanke o Herculu Poirotu in Štefbet trilogijo št. 1 za dva klavirja Milka Lazarja.

Na današnji dan, 2. decembra leta 1985, je umrl angleški pesnik Philip Larkin. Rodil se je leta 1922, študiral je v Oxfordu, kjer je potem delal kot bibliotekar. V poeziji je pogosto tematiziral občutke odtujenosti in osamljenosti sodobnega čoloveka. Pesem z naslovom Kaj se je sploh zgodilo je prevedel Uroš Mozetič. Leta 2003, ko smo Utrinek posneli, jo je interpretiral dramski igralec Uroš Smolej.

Na sporedu samospev 'Izgubil sem se svetu' (Ich bin der Welt abhanden gekommen) iz cikla Rückertovih pesmi Gustava Mahlerja, Dva divertimenta za harfo Andréja Capleta, Balada za flavto in orkester, op. 288 Carla Reineckeja, Serenada za orkester št. 1 v D-duru, op. 11 Johannesa Brahmsa, Andaluza iz niza 12 Španskih plesov Enriqueja Granadosa, Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja, Glasbeni utrinek št. 5 v Des-duru, op. 16 Sergeja Rahmaninova in Liberamente, za rog in orkester Lojzeta Krajnčana.

Alessandro in Domenico Scarlatti, oče in sin, sta bila oba izvrstna glasbenika. Pa vendar med seboj tudi zelo različna, morda pa sta prav zato danes toliko bolj prepoznavna in cenjena. Alessandrovo ustvarjanje je bilo široko in plodovito. V njegovem opusu najdemo kopico oper, več kot 600 tako imenovanih komornih kantat in drugih komornih del, poleg tega tudi duhovna in orkestralna dela. Domenico pa se je, kot da bi namenoma oporekal očetu, razen nekaterih sakralnih del, ukvarjal predvsem s komponiranjem za instrumente s tipkami.

V oddaji bomo poslušali glasbo v izvedbi starejše in srednje generacije slovenskih jazzovskih kitaristov. Tako bodo na vrsti skladbe v katerih se bodo oglasili Lev Ponikvar, Kajetan Zupan, Vinko Horvat, Milan Ferlež, Aleš Strajnar in Primož Grašič.

Tokrat je na sporedu historična tematika, in to vzhodnoevropska, slovanska. Predvajali bomo ponovitev prevoda dela knjige z naslovom "Kijevska država" pri nas precej neznanega ruskega "poeta zgodovine", zgodovinarja in filozofa Leva Gumileva. Gre za poglavje z naslovom "Slovani v 1. tisočletju našega štetja". Avtor, sicer sin znamenite ruske pesnice Ane Ahmatove, je delo napisal tik pred začetkom druge svetovne vojne, v njem pa zasledimo zgodbo o razmeroma neznani preteklosti Slovanov, do katere so se dokopali ruski zgodovinarji, ki naj bi se po avtorjevi razlagi precej razlikovala od splošno poznane zgodovinske sheme, predvsem pa dogajanja ob zatonu rimskega imperija. Delo je prevedel Just Rugel, s katerim smo sodelovali na začetku tega stoletja.

Samospeve izvajata sopranistka Francine van der Heijden in pianistka na fortepianu Ursula Dütschler.

Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo skladateljici Fanny Hensel, rojeni Mendelssohn in sestri veliko bolj znanega skladatelja Felixa Mendelssohna Bartholdyja. Samospevi, ki vam jih bomo tokrat predstavili z originalnim klavirjem iz zgodnjega 19. stoletja, bodo približali simbiotičen odnos med življenjem in glasbenimi dosežki v njenih samospevih. Fanny Hensel se je rodila 14. novembra 1805, skladati je začela skladati že leta 1819. Posvetila se je skladanju klavirske in komorne glasbe, predvsem samospevov, ki so bili po takratnem pojmovanju družbenih vlog in odnosov za ženske najprimernejši. V dvajsetih letih 19. stoletja je razvila presenetljivo veščo in navdihnjeno kompozicijsko govorico, v katero je vnesla svojo izredno občutljivost, domišljijo in intimno izraznost. Samospeve bosta predstavili specialistki za historično izvajanje stare glasbe: nizozemska sopranistka Francine van der Heijden in švicarska pianistka na fortepianu Ursula Dütschler, ki živi in ustvarja v Amsterdamu.

Nastaja slovenski veliki jezikovni model, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski Chat GPT. Kako bo delovala tovrstna slovenska umetna inteligenca, je odvisno tudi od količine besedil, ki jih zbirajo pri nacionalnem projektu Povejmo. Usklajuje ga Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, zanj pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Zbrati morajo 40 milijard besed. Jim bo uspelo prepričati zavode, medije, založbe, pisatelje, torej vse lastnike avtorskih pravic, da sodelujejo pri oblikovanju slovenske umetne inteligence in prispevajo svoj delež oziroma besede? Kakšna so tveganja? Kako bo z avtorskimi pravicami? Kako inteligentna bo slovenska umetna inteligenca, če se ne bo učila ob slovenskih knjigah?
Gostje: vodja projekta Simon Krek s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani, Miha Mazzini, pisatelj in računalniški strokovnjak, Sašo Dolenc, pisec o znanosti, in Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član strokovnih skupin za raziskovanje umetne inteligence pri Evropski komisiji, Natu, OECD-ju, Unescu. Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu.

Prehajamo v sklepno četrtno predstavitve izvrstne poklicne Mestne godbe iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Pirenejskega polotoka. V izvedbi Mestne godbe iz A Coruñe pod vodstvom Marcela van Breeja predvajamo izbor sedmih krajših skladb španskega značaja: Amparito Roca Jaimeja Texidorja, Camino de Rosas Joseja Franca, Lopejevo Gallito, Aguero Joseja Franca, Fiesto en Sevilla Ricarda Dorada, El Arte de Cuchares Pastorja Celda, za konec pa še El Gato Montes Manuela Penelle.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Glasbo Gabriela Fauréja smo poslušali na koncertu, ki je avgusta potekal v okviru festivala Imago Sloveniae, posvečen pa je bil 100. obletnici smrti tega francoskega skladatelja, organista, pianista in učitelja. V Mestnem muzeju so zaigrali glasbeniki Akademije Colluvio. Gre za akademijo za komorno glasbo, v okviru katere vsako leto na grad Hornegg v Avstriji povabijo najobetavnejše mlade glasbenike, ki študirajo na različnih uveljavljenih akademijah in konservatorijih po vsem svetu. V okviru Akademije jih združijo v različne komorne zasedbe, po zaključku izobraževanja oziroma mojstrskega tečaja pa glasbeniki nastopijo na koncertih v različnih evropskih mestih, kot so Split, Sarajevo, Beograd, Lvov, Budimpešta, Praga, Krakov, München, Dunaj in seveda Ljubljana.

Gabriel Fauré: Klavirski kvartet št. 1 v c-molu, op. 15
Nađa Komlenić, Wanxinyi Huang, Beltrán Calderón, Oleksandra Kiktenko

Gabriel Fauré: Klavirski trio v d-molu, op. 120
Frédéric Pouliot, Jasmin Blomenkamp, Elizaveta Ukrainska

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Proti severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi
Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.

Znameniti esej francoskega pisatelja Alberta Camusa z naslovom Absurdna svoboda je bil objavljen v njegovi znameniti kjigi Sizifov mit, prevedel ga je Janez Gradišnik. Bere Boris Juh.

Leto produkcije: 2015.

Baltske države so na glasbenem prizorišču znane po tem, da so ustvarile prav posebne talente. Umetniško delo treh Estoncev je bilo mogoče občudovati 15. novembra v Hamburgu, na koncertu Orkestra Severnonemškega radia Filharmonije na Labi: zvezdniški dirigent Paavo Järvi se je vrnil z interpretacijo Prve simfonije Antona Brucknerja ob njegovem 200. rojstnem dnevu. Proslavljeni oboist orkestra Kalev Kuljus je premierno izvedel nov koncert za oboo in orkester svojega rojaka Erkkija-Svena Tüürja. Za začetek tega večera, polnega močnih, barvitih kontrastov, pa je bila zabavna suita Sergeja Prokofjeva iz groteskne operne pravljice Zaljubljen v tri oranže.

Igra je večno priljubljenost pridobila zaradi izvrstne situacijske komike, zapletov, spletk in pasti, ki jih predstavniku buržoazije, baronu Naletelu, nastavljajo drugi liki – predvsem protagonist, bistri in okretni vrtnar Matiček. Radijsko priredbo, ki je nastala pred sedemdesetimi leti s takratno vrhunsko igralsko zasedbo, kiti še natančno arhaično gorenjsko narečje, ki ohranja živost, hkrati pa poudarja univerzalnost človeških muh in vragolij.

Režiser: Mirč Kragelj
Prirejevalka: Rapa Šuklje
Dramaturg: Emil Smasek
Tonski mojster: Dušan Mauser
Lektorja: Anton Bajec in Mirko Mahnič
Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič

Baron Naletel – Stane Sever
Baronica Rozala – Ančka Levar
Matiček – Stane Česnik
Nežka – Vika Gril
Advokat Zmešnjava – Aleksander Valič
Žužek – Milan Skrbinšek
Budalo – Jože Zupan

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1953

Glasbena medigra.

Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje.

Interpret Matej Puc,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.

Ameriški jazzovski basist, čelist in skladatelj Samuel Jones se je rodil 12. novembra leta 1924 v Jacksonvillu na Floridi v glasbeni družini. Letos torej mineva sto let od njegovega rojstva. Sam Jones je bil zelo dober basist z izjemno tehniko in eden redkih jazzovskih solistov na čelu. Najboljši ritmični duet sta sestavljala z bobnarjem Louisem Hayesom. Sam Jones je umrl leta 1981, star šele 57 let.