Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Dan, kot tudi številne druge petke, začenjamo z obletnicami.

FRANZ XAVER SCHNITZER: SONATA VI IN G
Orgle: MARTIN ROST

MYKOLA LEONTOVYCH: LA CANCION DEL QUERUBIN
KOMORNI ZBOR VIDRODGENNIA, dirigent: MSTYSLAV YURCHENKO

OTTO KETTING: PESEM BREZ BESED ŠT. 2
Flavta: ELEONORE PAMEIJER

JOSIP IPAVEC / HEINRICH HEINE: 3 samospevi
DAS KÖNIGSKIND – Kraljična
WENN ICH IN DEINE AUGEN SEH' – Ko v tvoje mile zrem oči
DIE WALLFAHRT NACH KEVLAAR – Romanje v Kevlaar
Basbariton: MARCOS FINK, Klavir: NATAŠA VALANT

HECTOR BERLIOZ: FANTASTIČNA SIMFONIJA, OP. 14, 1. REVERIES – PASSIONS
ORKESTER BAMBERŠKIH SIMFONIKOV, dirigent: JONEL PERLEA

ALVIN CURRAN: INNER CITIES 11 AGLIO, OGLIO, PEPERONCINO BLUES (FOR FREDERIC RZEWSKI)
Klavir: DAAN VANDEWALLE

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

13. decembra leta 1928 je bilo krstno izvedeno delo Amerikanec v Parizu Georgea Gershwina
GEORGE GERSHWIN: AMERIKANEC V PARIZU
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SAMO HUBAD

Arnold Schönberg je vse živeljnje trpel za fobijo pred številko 13 in je umrl prav na petek trinajstega, in sicer julija leta 1951.
ARNOLD SCHÖNBERG: TRI LJUDSKE PESMI, OP. 49
Zbor BBC SINGERS, dirigent: PIERRE BOULEZ

ARNOLD SCHÖNBERG: ŠEST KRATKIH KLAVIRSKIH SKLADB, OP. 19
Klavir: MAURIZIO POLLINI

V beznici tolpa je tatičev je pesem, ki bi jo na prvi pogled lahko pripisali kakemu renesančnemu lahkoživemu popotnemu pesniku, vendar jo je napisal ruski pesnik in esejist Osip Mandelštam na začetku dvajsetega stoletja. Od preprostih prigodnic jo ločuje globlji razmislek o večnosti, o tistem nečem, po čemer hrepeni človek, vendar mu ves čas polzi med prsti. Pesem Osipa Mandelštama je prevedel Drago Bajt, interpretira jo dramski igralec Jože Mraz.

Zadnji del današnje Glasbene jutranjice bo zaznamovala ljubezen. Čustva so globok vir navdiha in številni skladatelji so jih izpovedovali s svojo glasbo. Danes se bomo osredotočili predvsem na tista dela, ki zvenijo kot oziroma so bila napisana kot ljubezenske pesmi.

GUSTAV MAHLER: SIMFONIJA ŠT. 5 V CIS-MOLU, 4. ADAGIETTO. SEHR LANGSAM
BERLINSKI FILHARMONIKI, dirigent: CLAUDIO ABBADO

SIR EDWARD ELGAR: POZDRAV LJUBEZNI, OP. 12 (PRIREDBA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR)
Violončelo: MILOŠ MLEJNIK, klavir: ERWIN KROPFITSCH

JOAQUÍN RODRIGO: ARANJUEŠKI KONCERT ZA KITARO IN ORKESTER, 2. ADAGIO
Kitara: TIMOTEJ KOSOVINC ZUPANČIČ, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: MARKO HRIBERNIK

ROBERT SCHUMANN: FANTAZIJA V C-DURU, OP. 17
Klavir: ANDRÁS SCHIFF

V pogovoru sodelujejo uredniki programa Ars: Maja Žvokelj (Uredništvo za kulturo), Gregor Pirš (Uredništvo za resno glasbo), Alen Jelen (Uredništvo igranega programa), Tomaž Gerden (Uredništvo za religije in verstva) ter Maja Kojc (v. d. vodje Glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija).
K sodelovanju vabimo tudi poslušalke in poslušalce programa Ars.

V zadnjih letih življenja se je Hartmann vrnil k besedilom, podobnim tistim, ki jih je uglasbil v tako imenovani izpovedni glasbi. Njegova zadnja glasbena stvaritev, apokaliptično delo Gesangsszene za bariton in orkester, ki je ostalo nedokončano in posthumno objavljeno, temelji na prologu k drami Sodoma in Gomora Jeana Giraudouxa. Je univerzalni priziv in svarilo pred posledicami ekonomske delitve na bogate in revne, izrabljanja in izkoriščanja znanosti in tehnologije ter onesnaževanja dejanskega in duhovnega okolja. Je zadnji odmev vzpona in padca nacistične Nemčije ter sinteza skladateljevih zgodnjih simfoničnih dosežkov in raziskovanja novih oblik ter glasbeno-jezikovnega izraza.

Ob divjanju vojn v Ukrajini in Gazi proč od oči svetovne javnosti poteka eden najbolj krvavih konfliktov. Sudan krvavi, tamkajšnji ljudje pa lahko na rodovitni zemlji, pod katero je pravo naravno bogastvo, le životarijo. Ob razčlovečenju Sudana opazujemo tudi neznansko nemoč mednarodne skupnosti, da bi tam poskrbela za mir.

Skladatelj Aldo Kumar, ki letos praznuje okrogel jubilej, je v zborovski jezik prenesel slovensko ljudsko izočilo: Slovenske ljudske pesmi iz Istre je uporabil v ciklu Pesmi od ljubezni in kafeta in v Istrski suiti, legendo, ki je živa okrog Spodnje Idrije, pa je vpletel v vokalno inštrumentalno delo Riba na topolu poje.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo skladateljevi prvi kitarski skladbi Brujeria divina ter Danza peligrosa, orkestrsko skladbo Confluence, samospev Naša srca so trudna življenja na besedilo Srečka Kosovela ter novejši skladbi Sequent in Petulance, ki sta nastali po naročilu Društva slovenskih skladateljev.

Evropski film leta 2023, sodno dramo Anatomija padca, je posnela Francozinja Justine Triet. Evropski filmski ustvarjalci, člani Evropske filmske akademije so se spet zbrali v Švici in izbrali najboljše filme in ustvarjalce za leto 2024. Komu je laskavi naslov predala francoska režiserka?
Pogovarjali smo se s članico velike žirije na 21. Animateki, baskovsko animatorko Izibene Oñederra. Njeni filmi nastajajo z risanjem na papir, so pogosto temačni, saj kot sama pravi, z risanjem poskuša razumeti občutke, ki jih ne razume ali ne zna ubesediti.
Ocenjujemo Megalopolis, fantazijski, intelektualno ambiciozni filmski ep, ki se odkrito spogleduje z znamenitimi rimskimi spektakli iz filmske zgodovine, in je očitno sinteza Coppolovega ustvarjanja. V kinih pa se je zavrtel tudi novi film Španca Pedra Almodóvarja Sosednja soba, njegov prvi celovečerec, posnet v angleščini po dveh kratkih filmih, ki jih je prav tako že posnel v angleščini – Človeški glas in Čuden način življenja.

Ljubiti pomeni, da nikoli ničesar ne obžaluješ.

Eden najpomembnejših sodobnih pianistov v svetu jazza se je proslavil s prenosi koncertov iz svoje dnevne sobe v času koronavirusa. S svojim triom je gostil največja imena jazza, kot so Joe Lovano, Brad Mehldau, Christian McBride, Eddie Henderson, Steve Davis, Sheila Jordan, Victor Lewis in še cela množica drugih, tudi vokalnih zvezd.

Emmet Cohen bo s svojim triom v sredo, 18. decembra, nastopil v Zagrebu, v okviru Zagreb Jazz Festivala, ki praviloma gosti največje zvezde mednarodnega jazza (Billy Cobham, Avram Ferer, Cyrille Aimee, Gregory Porter, Anat Cohen, Nicole Zuraitis).

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij s področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije do fizike osnovnih delcev.

Pred nami so trije godalni kvarteti, ki so bili izvedeni 20. januarja letos v sklopu Festivala godalnih kvartetov Fundacije Calousteja Gulbenkiana v Lizboni. Tam je dela Prokofjeva, Weinberga in Čajkovskega izvedel kvartet Danel. Zasedba, katere člani so violinista Marc Danel in Gilles Millet, violist Vlad Bogdanas ter violončelist Yovan Markovitch, je bila ustanovljena leta 1991 in v sestavi, kot je sedanja, deluje, odkar se ji je leta 2014 pridružil violončelist Yovan Markovitch.

Letošnji prejemnik nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo, slikar, risar, grafik, kipar in pesnik Zdenko Huzjan, se je dolgo časa navduševal nad eksistencialno filozofijo, ki ga je obsedla že v mladosti, ker se njegova življenjska zgodba navezuje na prisotnost smrti. Slikarstvo je zgodaj razumel kot poslanstvo, saj je bil njegov oče zelo nadarjen, a se mu zaradi prezgodnje smrti ni uspelo izšolati. In potem je sam prevzel očetovo neizpolnjeno pot. ''Prišli smo iz tišine, gremo v tišino, slikanje pa so postopki vmes,'' pravi. Zanj značilni so zemeljsko sivi in rjavi odtenki, tu in tam vstopi z barvno, oblike pa kot razkrajajoči se, zabrisani ljudje in hkrati embriji, arhaične podobe, ujete med življenjem in smrtjo v stanju tihega mirovanja. Za Zdenka Huzjana so značilne globoke téme, kot je eksistencialna stiska človeka, hkrati subtilno vnaša sočutje. Ob tej priložnosti vabimo k poslušanju pogovora, ki ga je Iza Pevec z njim posnela leta 2021 ob njegovi razstavi Geografija tišin v Galeriji Murska Sobota.

Proti Severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmo in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi
Produkcija: RAI – Radio Trst A, 2012.

Tokrat se bo Orkester Slovenske filharmonije poklonil Johannesu Brahmsu, v glasbenem večeru bosta na sporedu dve njegovi deli. V prvem delu bo zazvenel skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83, v drugem delu pa bomo slišali njegovo Simfonijo št. 2 v D-duru, op. 73.
Gostujoča umetnika sta tokrat dve veliki glasbeni imeni. Prvi je priznani avstrijski dirigent Hans Graf, eden najbolj cenjenih in izkušenih glasbenikov današnjega časa, ki slovi po svojem širokem izvajalskem repertoarju in ustvarjalnem oblikovanju koncertnih vsebin. Pod Grafovo taktirko pa se bo orkestru pridružil še Herbert Schuch, odlični pianist, ki je priznan kot eden najzanimivejših glasbenikov svoje generacije.

Dobrodošli ob spremljanju koncerta Danskega vokalnega ansambla pod vodstvom šefinje dirigentke Martine Batič.
Posnetek je nastal 4. septembra letos v cerkvi Sv. trojice v Københavnu: prav na 200. rojstni dan skladatelja Antona Brucknerja, seveda, z namenom proslaviti delo velikega avstrijskega skladatelja.

Zdi se, da njegova simfonična ustvarjalnost meče predolgo senco na zborovsko, a sam jo je imel za enako pomembno, še posebno svoja duhovna dela. Ne nazadnje so še vedno del železnega svetovnega glasbenega repertoarja.
Danski vokalni ansambel in Martina Batič sta zasnovala program iz njegovih duhovnih in posvetnih del, skupaj z redko slišanimi skladbami njegovih učiteljev, učencev in občudovalcev.

Milana Jesiha poznamo kot mojstra sonetista, prav tako pa je avtor gledaliških besedil in radijskih iger. V teh je že na jezikovni ravni ironičen, samoironičen in na čisto samosvoj način komičen, kot naročeno torej za naš petkov cikel Literarnih nokturnov – Na valovih humorja. Njegov jezik pa je hkrati tudi jezik protislovij, svobode na eni ter izključevanja in sploh nasilja na drugi strani. V igri Grenki sadeži pravice tako povezuje več stvari hkrati, med drugim starogrško dramsko in gledališko izročilo, ki je temeljilo na jeziku, in moderni pristop, ki nekdanjo mitološko zgodbo preobraža v zgodbo samega jezika. Izbrali smo odlomka iz Grenkih sadežev pravice v interpretaciji igralcev SNG Nova Gorica.

Igralki in igralca: (Jemavec) Ana Facchini, (Gobavec) Matija Rupel, (Dajavec) Kristijan Guček, (Grbavec) Urška Taufer,
dramaturginja: (izbor odlomkov) Martina Mrhar,
režiser: Alen Jelen,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka: Matjaž Miklič,
urednik oddaje: Matej Juh.
Produkcija 2021.

V oddaji bomo predstavili basista Wilburja Warea, ki je pomembno vplival tako na bopovske glasbenike kot tudi improvizatorje svobodnega jazza. Letos je minilo sto let od njegovega rojstva. Igranje Wilburja Wara je močno zaznamovalo dva izmed najvplivnejših solistov na kontrabasu, Charlieja Hadena in Dava Hollanda, vplivalo pa je tudi na basiste, ki so delovali v improvizirani glasbi, kot sta Fred Hopkins in Malachi Favors.