V nočnem programu se bomo z biodinamičnim vinarjem Božidarjem Zorjanom s Tinjske gore nad Slovensko Bistrico spomnili, da je minilo stoletje od predavanja utemeljitelja biodinamičnega kmetovanja Rudolfa Steinerja, ki je opozoril na škodljive posledice rabe kemičnih sredstev pri pridelavi hrane. V nadaljevanju bomo govorili še o ljudeh, ki so v nekdanjo Jugoslavijo prispeli na šolanje iz neuvrščenih držav, naš gost pa bo tudi glasbenik Marko Grobler.

Avgusta 1964 so radijski sodelavci pripravili prvo neposredno radijsko oglašanje z vrha Triglava, nekaj dni več kot natanko 14 let pozneje pa je od tam med nas prišla tudi prva živa televizijska slika

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Sem tako navezana na tole staro jopo, kar zrasla se je z menoj. Zdelo se mi je smešno, da se dninarica Mana ne more posloviti od obledele neštetokrat zašite in prešite jopice. Soseda ji je napletla novo; toplo, iz jezerske ovce, kot se je reklo. Mana jo je pa lepo zloženo položila v starikasto omaro; v tako, kakršnih ni več.
Saj še marsičesa ni, navezave pa ostajajo. Kljub novim in modernim časom. Kljub temu. Da hitro vse zavržemo, nadomestimo z boljšim. S tem v zvezi mi prihaja na misel tako imenovani faks. Kakšno čudo za prav kratek čas. Škatla, pa si skoznjo poslal ali pa dobil natipkano sporočilo. Ali pa iz mojih poučevalnih časov responder. Komaj še vem, kaj je to bilo. Nepogrešljiva aparatura, ki je v naslednjem šolskem letu že samevala na odlagališču.
Istočasno pa jaz. Navezana na puščico iz pamtiveka. Oguljeno že do sramote. Vsi učenci so imeli lepše. Kaj so si mislili, ne vem. Doma so razlagali mojo zanikrnost. V resnici je šlo pa za lep spomin na botrco. Kje je končala pokvečena puščica, ne vem. Še vedno pa hranim majhen, prav majhen črn kovček, nekoč poln bombonov. Starih nepomembnih spričeval, ki počivajo v njem, ne nameravam nikamor preložiti. Kovček, manjši od škatle za čevlje, je poosebljen. Smeji se in en zob se mu zláto sveti. Ko vstopi, precej zasopljen od dolge poti, zapoje: tralala, trilali.
Navezave so poslastica. A ne smejo postati opoj. Potem se jim reče odvisnost. Ali pa, da se spremenijo v prisvajanje. Do navezav je treba vzpostaviti distanco. Od daleč naj grejejo naš spomin. Ob dveh ponoči se res ne spodobi buditi iz spanja še tako najboljšega prijatelja. Nadležnost ni še nikogar osrečila.
Punčke iz cunj in medvedki so nam preganjali prve strahove. Spominjam se dečka, ki je tja do sedmega leta vlekel dudo. Na slinček je bil tako navezan, da brez njega ni segel po žlici. Njegovi bratje živo nasprotje. Ali je možno z gotovostjo vedeti, kaj in zakaj vpečati v nas značilne navade?
Navezave na stvari in ljudi so naš delež. Včasih bi jim lahko rekli ljubezen. Otožni Demon, duh izgnani, v pesnitvi zagotavlja Tamári: Za hip ti večnost dam v posest in kakor v zlobnosti, verjemi, v ljubezni velik bom in zvest.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Živijo, ljubitelji možganov. Ti so aktivni tudi, ko smo mi na počitnicah in tudi z Možgani na dlani ni bilo prav nič drugače. V avgustovskih epizodah smo vstopili v svet motorike, torej gibanja, robotike, nevrofizioterapije in Parkinsonove bolezni, o kateri govorimo tudi danes. Ena od možnosti terapij je globoka možganska stimulacija, ki je zelo pomembna pri zdravljenju gibalnih motenj, njen namen pa je spreminjanje aktivnosti živčnega sistema, s čimer zdravijo stanja, kot je tudi Parkinsonova bolezen. O motnjah ravnotežja in hoje pri osebah s Parkinsonovo boleznijo ter globoki možganski stimulaciji je na poletni šoli TBrain Boost v Piranu predaval nevrolog, doc. dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Majhen pokuk v svoje predavanje je dovolil tudi Možganom na dlani in Mojci Delač.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

V petek, 23.8.2024, je v Veliki Britaniji prvi pacient prejel prvo dozo poskusnega cepiva proti pljučnemu raku. Sodobno mRNK cepivo je razvilo nemško biotehnološko podjetje BioNTech, ki ga poznamo po cepivu proti covidu. Raziskovalci in zdravniki si od klinične študije, ki ob Veliki Britaniji poteka še v Nemčiji, na Madžarskem, Poljskem, v Španiji, Turčiji in ZDA, obetajo, da bo cepivo v pljučih tarčno uničilo rakave celice in preprečilo ponovitev pljučnega raka. Za komentar novice smo prosili zdravnico Katjo Mohorčič, ki na Kliniki na Golniku vodi Oddelek za internistično onkologijo. Z njo se je srečal Iztok Konc.

Mestna knjižnica Ljubljana je v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije doslej pripravila šest natečajev za kratke zgodbe − Zgodbe mojega kraja. K pisanju so povabili starejše od 60 let, avtorje najboljših zgodb ste spoznali tudi v naši oddaji. Od prvega junija naprej pa vas vabijo, da se spomnite prve ljubezni. Do konca oktobra lahko pošljete zgodbo − spomine na svojo prvo ljubezen. O čem vse lahko razmišljate, pa bo razložila gospa Erika Marolt, bibliotekarka iz Slovanske knjižnice, članica delovne skupine za natečaj. V pogovoru z Lucijo Fatur, slišali boste ponovitev oddaje, pa boste spoznali tudi gospo Tatjano Leskošek Denišlič, ki je na natečaju Mestne knjižnice že nekajkrat sodelovala.

Letos poročil o kužnih boleznih ni in ni konca. Po primerih oslovskega kašlja in ošpic v začetku leta, po klopnem meningoencefalitisu spomladi, se je poleti pojavila zajčja mrzlica, zdaj pa nas je presenetila tuberkuloza. Tukaj pa je še novi koronavirus. Že v začetku avgusta so nekatere bolnišnice zaradi povečanega števila okužb z novim koronavirusom prepovedale obiske. Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi. Strokovnjaki opozarjajo, da okužbe z novim koronavirusom ne gre podcenjevati. Več v Ultrazvoku z infektologinjo doc. dr. Matejo Logar. Z njo je govoril Iztok Konc.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki oddaje:
- Selnica ob Dravi ponosna na nov, lesen in nič-energijski vrtec. Nova vrtca tudi v Lovrencu na Dravskem polju in Šmihelu pri Pivki.
- V Ajdovščini zbrani mladi astronomi, v Sečjem selu pri Vinici mladi filmarji.
- Na letališču Portorož ugotavljajo, da bo letošnja sezona povprečna. Vlagali bodo, želja je tudi daljša letališka steza.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Posamezni incidenti, v katere so se med poletjem s policijo in tamkajšnjim prebivalstvom zapletli pripadniki romskih skupnosti na jugovzhodu države, so pretresli slovensko javnost in sprožili pozive k celovitejši ureditvi romske problematike v Sloveniji.
Ob vsem tem pa nimamo odgovora, kdo je kriv, da so zadeve ušle izpod nadzora. Policija, sodstvo, tožilstvo in inšpekcijske službe prelagajo odgovornost drug na drugega. Na drugi strani je to zelo občutljivo področje, ki se lahko kaj hitro sprevrže v pravo razpihovanje nestrpnosti in diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti.

Gostje:

dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka;
Tomaž Bromše, podpredsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani;
Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve;
Andreja Katič, ministrica za pravosodje;
Samo Pogorelc, župan občine Ribnica.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že osmo leto zapored leto združila radijsko oddajo za otroke z 59-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko pet zaporednih četrtkov poslušali nove radijske uspavanke. V prvem večeru vas bo v sladke sanje popeljala pravljica Toma Kočarja – o troglavem zmajčku, ki vso noč zbuja mamo, saj ga daje trema pred prvim šolskim dnem.

Pripovedovalec: Ivo Ban.
Avtor besedila: Tomo Kočar.
Fonetičarka: Mateja Juričan.
Napovedovalec: Aleksander Golja.
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar.
Avtor glasbe: Rudi Pančur.
Režiserka: Špela Kravogel.
Urednica oddaje: Alja Verbole.
Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik.
Cikel pravljic za sladek sen v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija avgusta 2024.

Konec meseca je in nadaljujemo s serijo ponovitev živih oddaj iz leta 2016. Tako smo 30. junija tega leta v studiu 13 gostili Ansambel Saša Avsenika. Povod za takratno povabilo v studio je bila zgoščenka, ki je izšla meseca aprila tega leta, njen naslov pa je Bi b’la moja. Kako je ansambel zvenel v takratni zasedbi, boste izvedeli v tokratnem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Argentinska ustvarjalka Samanta Schweblin je dedinja literarnega fantastičnega realizma; v svojih besedilih se poigrava z ustaljenostjo, sprejemljivostjo, posmehuje se naravnim zakonom in konvencionalnemu razmišljanju. V svojih delih v minimalističnem in poetičnem slogu izrisuje like, ki jih zaznamujeta občutka latentne grožnje in nevarnosti.

Avtorica scenarija in prevajalka: Veronika Rot;
režiserka: Ana Krauthaker;
bralca: Lidija Hartman, Aleksander Golja;
interpreti: Nina Valič, Asja Kahrimanović, Tine Možic;
glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar;
mojster zvoka: Nejc Zupančič,
urednica oddaje: Tina Kozin,
Posneto leta 2016.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Odpotovanja, kantavtorski prvenec Tomaža Pengova, so individualna izpoved samotnega trubadurja, obenem pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Ob svojem izidu 1. marca 1974 (z letnico 1973) so obveljala za prvo neodvisno ploščo s področja popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji.

Petdeset let po nastanku originala je pri ZKP RTV Slovenija izšla nova, restavrirana jubilejna izdaja na vinilu, obenem pa je v uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija nastal film »V odmevu nekega stranišča«. V dvodelnem nizu oddaj »Pol stoletja Odpotovanj« v Pesmi v žepu prepletamo tri rdeče niti: zgodbo o nastanku Odpotovanj pred petdesetimi leti, današnji pogled na to ploščo, ki se zrcali v novem dokumentarnem filmu in novi restavrirani vinilni izdaji, ter Odpotovanja sama: njihovo vsebino in sporočilnost, ki sta ploščo že ob njenem nastanku povzdignili med brezčasne umetniške izdelke. Tokrat poslušamo drugi del.

Jerneja Fišer je najprej delala kot splošna zdravnica, potem pa kot mikrobiologinja. Pravi, da sta jo vedno privlačila tako nevidni svet, ki ga lahko vidimo le pod mikroskopom, kot nevidna tvarina okoli nas. S pripovedovanjem skuša ujeti vsaj njeno sled v besede, da ne zbeži, da zaživi. Z zgodbo Na poti se je lani uvrstila v ožji izbor za nagrado Lastovka, tokrat pa v zgodbi Tišina sledi odtenkom tišine in zvokom na sprehodu po gozdu, kraju, ki druži znano in neznano, in prostoru, v katerem išče svoj odzven.

Interpretka Tina Resman,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonski mojster Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2024.