Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Mehiški pesnik in esejist Octavio Paz (1914–1998) je eden od najvznemirljivejših pesniških glasov 20. stoletja. Njegovo poezijo zaznamuje nadrealizem, hkrati pa je precej filozofska in refleksijska, a dovolj jasna, da očara, kot na primer pesem V soglasju, ki jo je prevedel Ferdinand Miklavc, interpretira pa jo dramska igralka Majda Grbac.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kljub nekaterim vprašljivim melodramatskim rešitvam libreta, katerega središčni lik je Riccardo oziroma Gustavo, sodi Ples med najboljše opere Verdijevega srednjega ustvarjalnega obdobja; še zlasti zanimiv je način razvoja skladateljevega glasbenega jezika v njem.

John Bull velja za največjega virtuoza med virginalisti. Zapustil je veliko zelo abstraktnih skladb, ki zaradi ponavljajočih se inštrumentalnih figur in nepredvidljivega harmonskega jezika zvenijo presenetljivo sodobno.

V Arsovih spominčicah bomo tokrat najprej slišali »Fantazijo za flavto in klavir v g-molu« Philippa Gauberta v priredbi za klarinet Gregorja Strniše, nato bo zazvenel »Koncert v D-duru za 2 klavirja in orkester« Francisa Poulenca in ob koncu še simfonično delo: »Fanfare k baletni suiti La Péri in Baletno suito La Péri« Paula Dukasa

Jagna Pogačnik, literarna kritičarka, prevajalka in urednica, je zagotovo ena prepoznavnejših osebnosti hrvaškega literarnega prostora. Znana je po strokovni ostrini literarne kritike, ki jo kontinuirano piše od leta 1989; kritiška besedila je izdala v več knjigah, uredila je nekaj literarnih antologij. V hrvaščino je prevedla že več kot 30 slovenskih literarnih del, med drugim dela Aleša Debeljaka, Andreja Blatnika, Zorana Predina in Dese Muck. Letos poleti je gostovala na sarajevskem literarnem festivalu Bookstan, kjer je predstavljala hrvaški prevod romana Trg osvoboditve Andreja Blatnika ter lastno delo Področje signala: mapiranje sodobne proze na Hrvaškem 2000–2020, svojevrstno antologijo, ki ne le priča o nujnosti nadnacionalnega razumevanja književnosti, temveč jo tudi dokazuje. V Sarajevu se je z Jagno Pogačnik pogovarjal Sašo Puljarević.


Bere Eva Longyka Matušič, ton in montaža Vito Plavčak.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Ob Isaacu Albenizu in Enriqueju Granadosu, ki sta v začetku 20. stoletja uvrstila špansko nacionalno klasično glasbo na svetovni zemljevid, ne moremo mimo Manuela de Falle, od njiju za dobro desetletje mlajšega skladatelja, čigar umetniška zapuščina je pomembno prispevala k bogastvu svetovne glasbene zakladnice. Kljub temu da je de Falla diplomiral iz klavirja in kompozicije na madridskem Kraljevem konservatoriju, se ni podal na pot koncertnega pianista, kot Albeniz in Granados, ali Portugalec Jose Vianna da Motta, saj mu takšen način glasbenega življenja ni bil blizu. Njegov skladateljski opus že na splošno ni obsežen. Tudi izvirnih del za klavir ni veliko, vendar so kljub relativni majhnosti redno prisotna na pianističnih odrih, kar že samo po sebi priča o umetniški vrednosti njegovih skladb.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevnoinformativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Štefica Grasselli je leta 2014 (še kot Štefica Stipančević) prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in hkrati z odliko diplomirala v razredu Pije Brodnik, ki je bila potem njena mentorica še na magistrskem študiju. Sicer pa je na svojo glasbeno pot stopila kot pianistka in tudi končala umetniško gimnazijo v Kopru. Kje ustvarja zdaj in katere operne vloge je že ustvarila, bomo povedali ob glasbi Monteverdija, Vivaldija, Škerjanca, Lajovca in Pergolesija.

Pisateljica Tina Perić je za tematiko prvenke izbrala osebno izkušnjo: njen oče je bil eden izmed 25671 izbrisanih prebivalcev in prebivalk v Sloveniji leta 1992. Junakinja knjige odrašča v senci tega zločina, ki vpliva na življenje celotne družine in posledično tudi na življenje njihovih sorodnikov v Srbiji. Njen literarni alter ego, Mia Batić, se tako srečuje z izzivi, s katerimi se srečujejo otroci in najstnice ter najstniki, in z izzivi, s katerimi se srečujejo otroci, pripadnice in pripadniki manjšin, v njenem primeru srbske manjšine. Mnoge vrstice in strani v knjigi so presunljive, toda avtorica s svojo življenjsko energijo in zrelostjo zmore tudi humorne trenutke, odstavke. Knjigo je zasnovala kot preplet pripovedi in premisleka; s pripovedjo približa marsikomu manj znani svet, s (samo)premislekom pa bralkam in bralcem nastavi zrcalo. Skratka, Ćrtice so berljiva in dobra knjiga, ki bi jo morali dijakinje in dijaki brati za maturo. Več pa v Izšlo je, v pogovoru Marka Golje s Tino Perić.

Angleški kralj Henrik Osmi je znan predvsem po šestih sklenjenih zakonih, ločitvi Anglije od Rima in ustanovitvi lastne državne Cerkve s kraljem kot vrhovnim poglavarjem. A bil je tudi velik ljubitelj glasbe. Pri osmih je dobil prvo lutnjo, igral je na razna pihala in glasbila s tipkami, plesal, prepeval in komponiral. V rokopisu z njegovimi skladbami, ki ga hranijo v Britanskem muzeju, se je ohranila tudi glasba drugih avtorjev, ki so jo izvajali na njegovem dvoru. Skupaj z odlomki in priredbami zgodovinskih besedil nas bo popeljala skozi vladarjevo življenje.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2010.

Tokrat bomo oddajo o naši ljudski glasbi namenili glasbi, na katero se je pri nas plesalo. Zelo raznovrstna je, od harmonike pa do različnih godčevskih zasedb, slišali pa bomo tudi nekaj priredb, na katere so plesale folklorne skupine …

Predstavili bomo komentirane posnetke izbranih najboljših koncertov Komornega cikla Narodnega doma Maribor v sezoni 2023/2024.

V Komornem studiu vas tokrat vabimo k poslušanju izbranih najboljših posnetkov koncertov komorne glasbe pretekle sezone. Na 1. komornem koncertu, v petek, 17. novembra 2023, sta v dvorani Union v Mariboru prvič gostovala večkrat nagrajena violinistka Hina Maeda z Japonske in pianist Michal Francuz iz Poljske. V pestrem sporedu sta izvedla tudi Sonato za violončelo in klavir v A-duru Césarja Francka. Na 2. komornem koncertu, 5. decembra 2023, so izvedli med drugim Sekstet v C-duru za klarinet, rog, violino, violo, violončelo in klavir, op. 37 Ernőja Dohnanyja. Izvajalci so bili člani Seksteta Dohnanyi: Lorenzo Cossi, violinist Philip Zuckerman, violist Ljubomir Milanović, violončelistka Monika Leskovar, klarinetist Maximiliano Martin in hornist Boštjan Lipovšek. Člani godalnega Kvarteta Ebène: violinista Pierre Colombet in Gabriel Le Magadure, violistka Marie Chilemme in violončelist Yuya Okamoto so nastopili na 3. koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor, 19. marca 2024, v dvorani Union. Na raznovrstnem koncertu so na vrhuncu sezone izvedli tudi Godalni kvartet št. 3 Alfreda Schnittkeja iz leta 1983. V izvedbi klarinetista Kevina Spagnola in godalnega Kvarteta Szymanowski bomo poslušali še Kvintet za godalni kvartet in klarinet v A-duru, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Koechel 581., ki so ga s klarinetistom Spagnolom izvedli godalci Kvarteta Szymanowski v zasedbi: violinista Agata Szymczewska in Robert Kowalski, violist Volodia Mykytka in violončelist Karol Marianowski na 5. koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor, 7. maja 2024, v dvorani Union v Mariboru.

Mlada učiteljica Isabelle verjame, da malo provincialno mesto preganjajo duhovi: sentimentalna protagonistka se odloči, da bo raziskala ta nadnaravni pojav. V radijski komediji, ki jo krasi Giraudouxov privlačni slog, je moč slišati nekatera velika imena slovenskega gledališča prejšnjega stoletja.

Režiser: France Jamnik
Prevajalka: Radojka Vrančič
Prirejevalka in dramaturginja: Djurdja Flere
Tonski mojster: Dušan Mauser
Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec

Isabelle – Štefka Drolc
Armande Mangebois – Slavka Glavina
Leonide Mengebois – Ivanka Mežan
Kontrolor – Boris Kralj
Šolski nadzornik – Jurij Souček
Župan – Stane Sever
Drogerist – Jože Zupan
Prvi rabelj – France Presetnik
Drugi rabelj – Aleksander Valič
Duh – Danilo Benedičič
Luce, prva deklica – Nada Bavdaž
Gisele, druga deklica – Marija Benko
Daisy, tretja deklica – Mojca Ribič
Gilberte, četrta deklica – Metka Leskovšek

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1968.

Jerneja Fišer je najprej delala kot splošna zdravnica, potem pa kot mikrobiologinja. Pravi, da sta jo vedno privlačila tako nevidni svet, ki ga lahko vidimo le pod mikroskopom, kot nevidna tvarina okoli nas. S pripovedovanjem skuša ujeti vsaj njeno sled v besede, da ne zbeži, da zaživi. Z zgodbo Na poti se je lani uvrstila v ožji izbor za nagrado lastovka, tokrat pa v zgodbi Tišina sledi odtenkom tišine in zvokom na sprehodu po gozdu, kraju, ki druži znano in neznano, in prostoru, v katerem išče svoj odzven.

Interpretka Tina Resman,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonski mojster Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2024.

Glasbeni razvoj v dvajsetem stoletju je postregel s številnimi novimi pogledi na glasbeno ustvarjanje in na samo glasbeno delo. Med drugim je ponudil princip naključja kot legitimnega ustvarjalnega pristopa, naj si bo to na skladateljskem ali izvajalskem nivoju. Ta pristop se imenuje aleatorika, izraz pa izhaja iz latinske besede alea, ki pomeni igralno kocko. Z aleatoričnimi postopki so komponirali tudi Karlheinz Stockhausen, Witold Lutosławski in Earle Brown.