Sobotno branje govori o knjigah na poseben način. Pripoveduje o konkretni knjigi – leposlovni, poljudno-znanstveni ali strokovni – in njenem širšem kontekstu, o dogajanju na literarnem prizorišču in njegovih lavreatih. Za ljudi, ki berejo. Za ljudi knjige. Ob sobotah ob 14.30 na Prvem.

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Aristotel, grški filozof iz 4. stoletja pr. Kr., se v svojem najbolj znanem delu z naslovom Nikomahova etika med drugim ukvarja s temeljnim vprašanjem filozofije, ki nas zaposluje še danes – doumeti hoče, kaj je tisto, kar nam bo prineslo srečo. Pri tem ugotavlja, da se ljudje načeloma strinjajo, da je srečnost najvišji cilj našega življenja, se pravi, da bi dobro živeli, da bi nam šlo dobro oziroma na kratko, da bi bili srečni. Mnenja pa se začnejo razhajati, ko je treba to srečnost nekoliko konkretneje opredeliti, saj se izkaže, da si »večina pod tem izrazom predstavlja nekaj vidnega in otipljivega: eni naslado, drugi bogastvo ali pa čast«.
Aristotel nadalje razmišlja takole: ker je bogastvo »le sredstvo za dosego nečesa drugega«, že ne more biti tisto najvišje dobro, ki ga hočemo doseči. Denarja si po njegovem mnenju želimo samo zato, da bi si z njim lahko kupili druge reči, sam na sebi pa bi bil povsem brez vrednosti in po njem sploh ne bi hrepeneli. Dalje nameni nekaj besed uživaškemu življenju, ki je ideal večini ljudi, a hitro zaključi, da tudi to ne more voditi do resnične sreče. Tako življenje iz nas namreč naredi sužnje telesnim užitkom, postavi nas v hlapčevsko vlogo, poleg tega pa smo v tem primeru podobnejši živalim, ki sledijo svojim nagonom. Tudi čast nam ne bo prinesla sreče, ker je nekaj, kar pride od zunaj: čast je namreč »bolj v ljudeh, ki jo izkazujejo, kot pa v človeku, ki jo uživa«, je torej nekaj, kar izhaja iz drugih ljudi in zato pravzaprav ni v naši lasti.
Časti, užitka in bogastva si torej po Aristotelu želimo zato, ker verjamemo, da bo to vodilo do sreče, a je tako prepričanje zanj napačno. Pri tem se sicer zaveda, da človek v življenju ne more povsem brez zunanjih dobrin, in priznava, da je določena mera materialne preskrbljenosti pravzaprav nujna za preživetje, a je materialna blaginja le pogoj, ne pa tudi vzrok za srečno življenje. Pravi temelj za srečo po Aristotelovem mnenju namreč izvira iz nas samih in ni odvisen od drugih ljudi, še manj pa od telesnih in materialnih dobrin – je torej nekaj, »kar je v nas vsajeno in z nami neločljivo povezano«, to pa je lahko le naša duševnost. Stanje prave sreče bomo tako lahko dosegli le, če bomo skrbeli za svojo dušo in jo urili, če bomo torej neprenehoma sledili duševnim vrlinam in se stalno izpopolnjevali v njih.

Ta konec tedna se v Kranjski Gori urijo mladi novinarji, ki se učijo, kako delati radio. Novinarske delavnice sicer potekajo med šolskim letom (po šolah), a tudi poleti Program za mlade ne počiva. Med počitnicami obiskujejo tabore in letovanja, kjer starejše osnovnošolce seznanijo z radijskim delom, snemanjem ter montažo prispevkov. Pa tudi z rdečo lučko, ki pomeni oddajanje v živo. V živo o tem v Petku brez pravila.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Aktualna vremenska napoved za konec tedna 30. 8.-1. 9.

Katera bo nova skladba iz Radiosfere?

Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Izraelska vojska z napadi na konvoje človekoljubnih organizacij onemogoča razdeljevanje pomoči v Gazi. V zadnjih dneh je napadla vozila Svetovnega programa za hrano, ameriških humanitarcev in Unicefa. Izrael je sicer privolil v več ločenih prekinitev spopadov v Gazi, da bi omogočili cepljenje otrok proti otroški paralizi, začelo naj bi se v nedeljo.

Druge teme:
- Evropski obrambni ministri o razširitvi misije urjenja ukrajinske vojske.
- Rast cen se še naprej umirja, avgusta zaradi razprodaj deflacija.
- Policija: Organizator nogometne tekme v Stožicah ni poskrbel za varnost, v neredih poškodovanih 8 policistov.

Drugi poudarki oddaje:
- Številni obiskovalci ne upoštevajo zaprtja priljubljene brvi čez Sočo na Kobariškem. Prečkanje je lahko zelo nevarno!
- Nezadržen razvoj turizma v Tuhinjski dolini, cokla napredka nerazvita infrastruktura.
- Prleški študenti proslavljajo 70-letnico svojega kluba
- V učilnici za gospodinjstvo v Osnovni šoli Cerkno živahno tudi med počitnicami. Zadišalo je po pajtičkah.

Ukrajinski vdor na rusko ozemlje sproža številna vprašanja tudi za podpornike na Zahodu. Kijev namreč želi v boju proti ruski agresiji uporabljati vso orožje, tudi med državami se krepi naklonjenost umiku omejitev glede uporabe najbolj sodobnega orožja. Na Bližnjem vzhodu se je v tem tednu očitno zmanjšala nevarnost širšega, regijskega vojaškega spopada, a je Izrael poleg operacij v Gazi okrepil svoje vojaško delovanje na Zahodnem bregu. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo svarila pred razširitvijo vojne v Gazi tudi na drugo palestinsko ozemlje. V Nemčiji se krepi razprava o ustreznosti migracijskih politik tako države kot Evropske unije. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Vlada je po poletnih počitnicah zagrizla v romsko problematiko – razmere so se namreč čez poletje na jugovzhodu države hudo zaostrile. Kaj bodo storili pristojni, od organov pregona do socialne službe in šole? S svežnjem sprememb na davčnem področju ni zadovoljen nihče; konfliktoma na Bližnjem vzhodu ter med Ukrajino in Rusijo ni videti konca. Nemčija se spoprijema z napadi z noži v zadnjih dneh, kar krepi nacizem in druge skrajne ideologije v družbi, za katere smo še pred časom mislili, da jih je Evropa po drugi svetovni vojni presegla. V Franciji so se začele paraolimpijske igre. Te in še druge dogodke v tem tednu bomo komentirali v oddaji Tedenski aktualni mozaik.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Na beneškem Lidu se znova odvija najstarejši filmski festival na svetu – tokrat že enainosemdesetič. Po lanskem letu, ki so ga zaznamovale stavke, so tam letos spet zvezdniška imena filmske industrije: med drugim, George Clooney, Angelina Jolie, Nicole Kidman, Daniel Craig, Cate Blanchett, Brad Pitt, Joaquin Phoenix in Lady Gaga. Film je odprlo nadaljevanje priljubljenega filma Tima Burtona iz osemdesetih, Beetlejuice, Beetlejuice, ki pa je pri kritikih zaenkrat naletel na mešane odzive. Angelina Jolie je odigrala Mario Callas v filmu Pabla Larraína, postavljenem v Pariz v sedemdesetih, veliko pa smo lahko brali tudi o dokumentarnem filmu, ki je prinesel nova odkritja o glavni filmarki nacističnega režima, Leni Riefenstahl.
Ocenjujemo film Sonje Prosenc, Odrešitev za začetnike, z Markom Mandićem in Katarino Stegnar v glavnih vlogah, in V mojih sanjah rase vsako noč drevo, dokumentarni mozaik odročne pokrajine in njenih ljudi, Haloz in Haložanov, ki ga podpisuje Vid Hajnšek.

Bo deček Peter novi kralj? Vse je odvisno od tega, ali se mu bo uspelo obdržati na gugalnici.
Pripoveduje: Karel Brišnik.
Napisal: Primož Suhodolčan.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Zgodovino Balkana so v bolj oddaljeni preteklosti poleg drugih ljudstev oblikovali tudi Iliri, o katerih pa vemo veliko manj kot o tedaj močnih civilizacijah, s katerimi so trgovali, se vojskovali in navsezadnje postali plen kolonialnih interesov. Med najzanimivejšimi kraji, ki bodo v prihodnje morda povedali več o njihovem položaju in vlogi v tedaj obstoječem svetu ‒ v Dalmaciji npr. obstajajo sledi, ki kažejo na njihovo navzočnost pred več kot tisoč let pr. n. št. – sodita Korčula in Pelješac. Gre za obdobje antične Grčije v njenem najbolj cvetočem obdobju, ko so se oblikovale pomembne mestne državice. Nazadnje so arheologi na območju starodavnega grobišča na hrvaškem polotoku Pelješac odkrili grško-ilirsko čelado (sicer ne prvo te vrste) iz 5. ali 6. stoletja pr. n. št. Pripadala naj bi članu tedanje vojaške elite. Glede na védenje o podobnih najdbah so arheologi začeli domnevati, da so Iliri, o katerih so pisali predvsem Rimljani, v svojem obdobju imeli mogočnejšo kulturo, kot smo mislili doslej. O tem vodja izkopavanja na tej lokaciji, dr. Hrvoje Potrebica, in dr. Borut Križ, ki tudi sodeluje v skupini arheologov, sicer pa je kustos v novomeškem Dolenjskem muzeju.

Poletje se počasi preveša v jesen, slovenski šolarji v ponedeljek začenjajo novo šolsko leto. Za številne slovenske otroke, ki živijo v tujini, pa se je šola že začela, saj so poletne počitnice ponekod krajše kot v Sloveniji. Tako je denimo v Švici, kjer se je za tamkajšnje slovenske otroke poleg redne šole že začel tudi dopolnilni pouk slovenščine. Pogovarjali smo se z učiteljem Rajkom Tekalcem. V Berlinu se šola še ni začela, prav tako ne dopolnilni pouk slovenščine, ki ga vodi učiteljica Magdalena Novak. Pouk bodo začeli s piknikom prihodnjo soboto na slovenskem veleposlaništvu. Pogovarjali pa smo se tudi z Emilom Kosom o dejavnostih Slovencev v Luksemburgu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Palestinsko-ameriška pisateljica Susan Abulhawa bralca z romanom Jutra v Dženinu povabi, da si ob spremljanju življenja palestinske družine Abulheja ogleda bistvo palestinsko-izraelskega konflikta, zgrajenega iz človeških usod, ne številk. Sooči ga z vrtincem ljubezni, prijateljstev in sorodstvenih povezav, ki jih vedno znova načenjajo in ogrožajo, pa tudi za večno pretrgajo nov strel, nova bomba, nov izraelski napad. Boleče izgube, strah, travme, pretepi, brazgotine, razseljenost in obup – vse to načenja tkivo družine glavne junakinje Amal, ki je neprodušno zaprta pod pokrovom družbenopolitičnih okoliščin. In ta pokrov pritiska, čeprav gre Amal v Ameriko, močno pa vpliva tudi na življenje njene v Ameriki rojene hčerke. Travmatični historiat družine in naroda določa sedanjost in tudi prihodnost, nam pravi Susan Abulhawa s svojim romanom.
Če bi poskusili opisati delo le z eno besedo, bi bila morda ena izmed ustreznih – boleč. Za Literarni nokturno pa smo izbrali manj boleč odlomek, ki ponazarja izseljenstvo in hrepenenje po domu. To močno občuti Amalin dedek Jehja, ki je bil med nakbo z družino pregnan s svojega doma v taborišče Dženin. V odlomku ga spremljamo pri posebni poti, odloči se namreč, da bo obiskal svoj dom, kraj Ein Hod, iz katerega je moral nekoč oditi.

Interpret: Željko Hrs.
Režiserka: Špela Kravogel.
Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič.
Mojster zvoka: Matjaž Miklič.
Redaktorica: Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2024.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.