Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnik, esejist in prevajalec kanadskega rodu Mark Strand (1934–2014) je bil eden osrednjih ameriških pesnikov poznega 20. stoletja in začetka 21. stoletja. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, zelo dobro pa je bil sprejet tudi pri bralcih. Njegova poezija je pogosto nostalgična in osebna, v njegovem pisanju je opazen tudi vpliv nadrealizma, pesnik uporablja preprost pesniški jezik, a njegove pesmi vedno znova očarajo. Pesem Stvari ostajajo cele je prevedel Miha Avanzo, interpretira pa jo dramski igralec Branko Jordan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Angleški virginalisti so skupina skladateljev, ki so delovali v šestnajstem in v začetku sedemnajstega stoletja ter zapustili izreden in zelo obsežen opus glasbe za instrumente s tipkami. Thomas Tomkins velja za njihovega zadnjega predstavnika in je hkrati eden najpomembnejših skladateljev angleških madrigalov.

Evropski voditelji so se zavezali, da bo Unija do leta 2050 postala podnebno nevtralna, letos so dodali vmesni cilj o zmanjšanju izpustov za 90 odstotkov do leta 2040. Ob tem je Evropska komisija odločila, da je treba v prizadevanja za upravljanje emisij ogljika v industriji vključiti za nekatere sporne tehnologije, ki omogočajo zajemanje in shranjevanje ter tudi vnovično uporabo ogljika, češ da ničelna stopnja izpustov ni mogoča v vseh industrijah. Obstajata dve možnosti zajemanja ogljikovega dioksida; zajemanje pri viru, na primer v cementarnah, in neposredno iz atmosfere. Na kateri stopnji je razvoj teh tehnologij, je med obiskom pilotskega projekta zajemanja ogljika iz ozračja v Nemčiji preverila Miranda Bratkič. Glede na veliko gozdnatost Slovenije pa smo se vprašali tudi, kakšna je sposobnost naših gozdov kot naravnih nevtralizatorjev ogljika. Kot boste lahko slišali, so lahko naravni ponori tudi dvorezen meč.

Oddajo namenjamo slovenskim ljudskim pesmim, ki jih je za zborovske sestave priredil Emil Adamič. Skladatelj je konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja deloval kot vsestranski kulturni delavec, bil je pevec, učitelj, zborovodja in glasbeni pisec. V njegovem opusu je največ zborovskih skladb, teh je napisal več kot tisoč. Med njimi je veliko priredb slovenskih ljudskih pesmi, ki jim je nadel novo zvočno podobo.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo prvi stavek iz Cikla trinajstih skladb za flavto, tristavčno delo za klavir solo z naslovom Odstiranja, stavek iz Partite op. 8 v interpretaciji Milka Lazarja, skladateljevo najnovejše delo za godalni kvartet z naslovom Pozunanjena notranjost ter skladbo Čutnost za pozavno in klavir.

Na beneškem Lidu se znova odvija najstarejši filmski festival na svetu – tokrat že enainosemdesetič. Po lanskem letu, ki so ga zaznamovale stavke, so tam letos spet zvezdniška imena filmske industrije: med drugim, George Clooney, Angelina Jolie, Nicole Kidman, Daniel Craig, Cate Blanchett, Brad Pitt, Joaquin Phoenix in Lady Gaga. Film je odprlo nadaljevanje priljubljenega filma Tima Burtona iz osemdesetih, Beetlejuice, Beetlejuice, ki pa je pri kritikih zaenkrat naletel na mešane odzive. Angelina Jolie je odigrala Mario Callas v filmu Pabla Larraína, postavljenem v Pariz v sedemdesetih, veliko pa smo lahko brali tudi o dokumentarnem filmu, ki je prinesel nova odkritja o glavni filmarki nacističnega režima, Leni Riefenstahl.
Ocenjujemo film Sonje Prosenc, Odrešitev za začetnike, z Markom Mandićem in Katarino Stegnar v glavnih vlogah, in V mojih sanjah rase vsako noč drevo, dokumentarni mozaik odročne pokrajine in njenih ljudi, Haloz in Haložanov, ki ga podpisuje Vid Hajnšek.

V tokratni oddaji o filmski glasbi bomo predvajali glasbo k filmu Moj zločin. Duhovita komedija o ženskah in slavi je postavljena v glamurozni Pariz tridesetih let prejšnjega stoletja. Pod glasbo se podpisuje priljubljeni francoski skladatelj Philippe Rombi, ki je bil za svoje delo v rojstni Franciji večkrat nagrajen z nagradama cesar in lumiere, prav tako pa je dobitnik nagrade Mednarodnega združenja filmskih glasbenih kritikov.

Njegovo kitaro slišimo na več kot 40-ih zgoščenkah. Trash Society je projekt, na katerem v zasedbi Ecliptic sodelujejo še trobentač Igor Matkovič, basist Jani Hace, bobnar Žiga Kožar in znani raper Murat z elektronikskimi efekti in beatboxom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Brežicah te dni poteka Festival evropskega filma. V štirih dneh bodo predvajali 10 filmov iz različnih držav in časovnih obdobij. Sinoči je bil predvajan hrvaški film Spominjam se samo srečnih dni, ki je tudi zadnji film pokojnega igralskega velikana Radka Poliča Raca.
V mariborskem razstavišču KiBela nocoj opirajo razstavo z naslovom Operacija Barbarossa glasbene skupine Laibach, ki deluje vsa desetletja svojega ustvarjanja tudi na področju vizualne umetnosti. V Novi Gorici pa se začenja tretja izvedba festivala Ustvarjalno mesto Gotropolis. Ta bo do nedelje na različna prizorišča v središču mesta prinesel gledališke predstave, različno interaktivno dogajanje, delavnico stripa in koncerte.

Toplogrednih plinov je v atmosferi občutno preveč. Na srečo pa je vse več tudi idej, kako bi toplogredne pline uporabili kot surovino in iz njih naredili kaj uporabnega. To sicer ni preprosto, kajti zlasti ogljikov dioksid je zelo obstojna molekula, ki potrebuje ogromno energije, da jo ob zelo visokih temperaturah spremenimo v kaj bolj uporabnega. Toda z razvojem novih katalizatorjev na osnovi nanomaterialov in z dodatno pomočjo svetlobe, je celoten postopek že mnogo bolj obetaven in dostopen. Načeloma se torej odpirajo pogoji, ko bi iz ogljikovega dioksida in metana lahko izdelovali celo sintetična goriva. V praksi pa so stvari še daleč od uresničitve. Svoje raziskave na tem področju je v Podobah znanja predstavil doc. dr. Petar Djinović s Kemijskega inštituta, ki je za svoje delo letos prejel Preglovo nagrado.

29. maja sta v Montréalu v Kanadi v cerkvi sv. Družine v okviru Poletnega festivala v Quebecu nastopila Godalni kvartet Classica in pianistka Meagan Milatz. Glasbeniki so na spored koncerta uvrstili glasbo dveh manj znanih francoskih skladateljev, Reynalda Hahna in Théodorja Duboisa.

Ruševine so zame začetek, saj lahko iz ostankov ustvarimo nove ideje, je nekoč dejal znani nemški umetnik Anselm Kiefer, ki tematizira človeško stanje in cikličnost zgodovine. Ob dokumentarnem filmu Anselm režiserja Wima Wendersa smo k pogovoru povabili Marka Jenka iz Muzeja Lah. V zbirko nastajajočega muzeja bodo namreč uvrstili tudi nekaj del priznanega kiparja in slikarja.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, z Nabrežine in iz Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2010.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Tako Benečana Vivaldija kot Argentinca Piazzollo je očarala menjava letnih časov in muzikalnost sprememb njihovega ritma. In prav to je fasciniralo tudi glasbenike Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki so se z violinistom Andreiem Provotorovom vživeli v obe občutenji letnih časov in poslušalcem odprli nova obzorja s tem zanimivim zlitjem dveh svetov zvena in sloga.

Dobrodošli ob spremljanju koncerta zbora in orkestra Collegium 1704.
Na letošnjem Festivalu Smetana v Litomyšlu sta junija predstavila Misso Corporis Domini Jana Dizmasa Zèlenke
in Händlovo uglasbitev psalma Dixit Dominus.

Tokrat se posvečamo Händlovi glasbi.

Palestinsko-ameriška pisateljica Susan Abulhawa bralca z romanom Jutra v Dženinu povabi, da si ob spremljanju življenja palestinske družine Abulheja ogleda bistvo palestinsko-izraelskega konflikta, zgrajenega iz človeških usod, ne številk. Sooči ga z vrtincem ljubezni, prijateljstev in sorodstvenih povezav, ki jih vedno znova načenjajo in ogrožajo, pa tudi za večno pretrgajo nov strel, nova bomba, nov izraelski napad. Boleče izgube, strah, travme, pretepi, brazgotine, razseljenost in obup – vse to načenja tkivo družine glavne junakinje Amal, ki je neprodušno zaprta pod pokrovom družbenopolitičnih okoliščin. In ta pokrov pritiska, čeprav gre Amal v Ameriko, močno pa vpliva tudi na življenje njene v Ameriki rojene hčerke. Travmatični historiat družine in naroda določa sedanjost in tudi prihodnost, nam pravi Susan Abulhawa s svojim romanom.
Če bi poskusili opisati delo le z eno besedo, bi bila morda ena izmed ustreznih – boleč. Za Literarni nokturno pa smo izbrali manj boleč odlomek, ki ponazarja izseljenstvo in hrepenenje po domu. To močno občuti Amalin dedek Jehja, ki je bil med nakbo z družino pregnan s svojega doma v taborišče Dženin. V odlomku ga spremljamo pri posebni poti, odloči se namreč, da bo obiskal svoj dom, kraj Ein Hod, iz katerega je moral nekoč oditi.

Interpret: Željko Hrs.
Režiserka: Špela Kravogel.
Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič.
Mojster zvoka: Matjaž Miklič.
Redaktorica: Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2024.

Poslušali bomo glasbo cenjenega pianista Harolda Maberna. Njegov slog igranja kritiki opisujejo kot »agresiven in obenem zelo pozitiven in topel ter senzualen in dojemljiv«.