Zadnji avgustovski konec tedna, ko se končuje meteorološko poletje, smo na nočni obisk povabili prav posebnega gosta. Z nami bo Matej Praček, strastni zbiratelj in ljubitelj kristalov ter mineralov. V prvi uri nas bo popeljal v ta svet, ki ga je očaral že v otroštvu. Razkril nam bo, kako je začel svojo zbirateljsko pot, delil zgodbe o najdragocenejših primerkih in nam povedal, zakaj so kristali veliko več kot le čudoviti kosi narave. Spoznali bomo tudi naravovarstvenika krajinskega parka Debeli rtič Ano Hace in Janija Turka in se odpravili na Kras k pesnici Tini Volarič. Pridružite se nam na tem čarobnem nočnem potovanju, polnem zgodb in dobre glasbe. Z vami bo Boštjan Simčič.

NAPOVED: Ptujčanka Marija Hernja Masten se v teh dneh intenzivno pripravlja na že 22. Grajske igre, ki bodo prihodnjo soboto, 7. septembra, na Ptujskem gradu. Grajske igre so slikovit prikaz srednjeveškega obdobja na Ptuju. Mesto ima še danes lepo ohranjeno srednjeveško jedro in se ponaša s kar dvema mestnima statutoma iz let 1376 in 1513. Leta 1555 je celo dobilo naziv cesarsko-kraljevo mesto. Spomin na to "zlato" srednjeveško zgodovinsko obdobje obuja Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj z grajskimi igrami že 22-to leto. Zgodovinarka Marija Hernja Masten, ki je kar 40 let delala v ptujskem zgodovinskem arhivu in nam tam na novo odkrivala in predstavljala neprecenljivo zgodovinsko dediščino ter je že vrsto let predsednica omenjenega društva je tokratna lokalna junakinja.

Najbrž nikdar ne bom pozabil zelo pomembnega trenutka sredi našega družinskega vsakdanjika. Zelo pogosto smo vsi prišli domov skupaj, jaz iz vrtca, brata iz šole, oče in mama pa iz službe. Hiša je bila mrzla, na stolu obleke, ki so čakale na likanje, pred hišo premog, ki ga je bilo treba spraviti pod streho, in v vrečkah bodoča večerja, onadva pa sta se usedla in najprej popila kavo. Sredi kaosa vsega nujno pomembnega sta se usedla in v miru popila kavo, ki sta jo imela tako zelo rada. Imela sta svojo svatbo.

Svatba se ne splača. Svatba je popolna potrata časa in denarja. In vendar je svatba, ta prazni, potratni in nekoristni čas za veselje in praznovanje, nekaj, kar človek izbira že od nekdaj. Človek praznuje, ker je to očitno nekaj, kar potrebuje bolj od debelejše denarnice, polnega hladilnika ali novejšega avtomobila. Nekaj, kar je bolj bistveno in pomembnejše od vsega tega. Prav mogoče bi sicer bilo, da to počne zato, ker mu tako uspe vsaj za hip ubežati krutemu življenju in pozabiti na vsakdanje težave. Toda to bi bila preveč preprosta razlaga. Človek s praznovanjem vendar ne beži od svojega življenja, se ne odmika od njega, temveč se prav zaradi njega k življenju vrača. Ker ga praznovanje spominja in znova ustvarja v to, kar v resnici je. Ljubljenec in obdarovanec namreč.

Zato ima v življenju prednost pred tistim, kar je nujno, tisto, kar je pomembno. Zato v življenju bolj šteje tisto, kar nas osreči, kot tisto, kar nam da ugled. In zato v življenju pridemo dlje, ko smo počasnejši, ko imamo čas za tisto, kar srečamo ob poti. V življenju, pravim, ne v životarjenju.

Nekoristno in potratno, zapravljivo in nespametno kot ljubezen je življenje v nebesih. Do njih je veliko poti. Nekatere dišijo po kavi, druge po mleku in piškotih, spet tretje po narcisah in kraških travah, na vseh pa so otroci, lepe besede in sončni zahodi.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s filozofske fakultete v Ljubljani. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.

V oddaji Radijski ringaraja bomo najmlajše spraševali, kako so preživeli počitnice in ali so že pripravljeni na novo šolsko leto ... V Kranjski Gori, v kateri preživljajo proste dni na letovanju Zveze Anite Ogulin in ZPM Moste - Polje, bomo preverili, koliko novih prijateljstev so v tem tednu že sklenili, kakšna so jutra v Kekčevi deželi Triglavskega narodnega parka, v kateri stoji prijazni počitniški dom Vila Šumica, kako hladna je voda v jezeru Jasna in s katerimi športnimi in ustvarjalnimi aktivnostmi vse so se ukvarjali na taboru.

To soboto bo ekipa Programa za mlade v Kranjski Gori. Na letovanju Zveze Anite Ogulin in ZPM Moste - Polje bomo izvedli novinarske delavnice in preverili, kako dobro se znajo mladi postaviti v vlogo radijskega novinarja, voditelja in tonskega mojstra. Imeli bodo tudi priložnost intervjuvati nekdanjo slovensko smučarko Meto Hrovat, sicer pa imajo sami na urniku kar nekaj športnih aktivnosti. So plavali v mrzlem jezeru Jasna, do katerega vrha so se povzpeli in kdo je najboljši v košarki? Preverili pa bomo tudi, kakšne vezi so se stkale med mladimi v počitniški vili Šumica.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Morje prinaša številne zgodbe, tako iz daljnih prostranstev kot tudi z domačih bregov. Vsako soboto ob 13.40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Vse odkar je Goethe pred dobrima dvema stoletjema napisal in objavil svoje znamenito Italijansko potovanje, velja potopis za eno izmed najbolj uglednih, tako rekoč kanoničnih zvrsti evroameriške literarne tradicije. V ta prestižni kontekst se zdaj vpisuje tudi kritičarka in publicistka Mojca Pišek, ki je pod okriljem založbe Litera pred nedavnim izdala knjigo Globalni južnjaki, v kateri piše o Latinski Ameriki, kakor jo je izkusila v nizu potovanj, ki jih je opravila v zadnjih petih letih.
Pa vendar to ni čisto klasični potopis; gre namreč za delo, ki zavestno noče eksotizirati ali romantizirati krajev in ljudi, ki se s slovenskega vidika zdijo precej oddaljeni. Zato se, ko piše, Pišek obilo sklicuje na teoretske koncepte in spoznanja, ki so v zadnjih nekaj desetletjih vzniknili v širokem polu humanistično-družboslovnih ved, od zgodovine do antropologije, od sociologije do politologije.
Tako je navsezadnje nastalo delo, ki se malo seveda bere kot potopis, malo kot kritična zgodovina špansko in portugalsko govorečih dežel novega sveta, malo kot primerjalna analiza latinskoameriških postkolonialnih ter evropskih postsocialističnih družb, malo pa tudi kot angažirano-zanesenjaški premislek o tem, zakaj bi se bilo dobro, ko iščemo poti iz blodnjaka sodobnega ekonomsko-političnega reda, ozreti po družbeno-politični imaginaciji, ki jo premorejo v deželah med Mehiko in Argentino. Kako se vse te teme, vsi ti sporočilni poudarki navsezadnje staknejo v trdno, organsko povezano celoto, smo v pogovoru z Mojco Pišek preverjali v tokratnem Sobotnem branju.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Nina Jelen se opiše najprej kot mamo in ženo, nato kot učiteljico, ljubiteljico Harryja Potterja in vseh čarovnij, Vikingov in dobrih koncertov. Da bo učiteljica, kar nekaj časa ni bila popolnoma prepričana, a ko je prvič stopila za kateder, je vedela, da je to njeno poslanstvo. Kakšna je vloga učitelja v današnjih časih, kašen je pomen digitalnega opismenjevanja otrok, kje vidi prednosti in pomanjkljivosti našega šolskega sistema in s kakšnimi občutki gleda v novo šolsko leto – o vsem tem se je z Nino Jelen v tokratni oddaji Razkošje v glavi pogovarjala Tadeja Bizilj.

Odpotovanja, kantavtorski prvenec Tomaža Pengova, so individualna izpoved samotnega trubadurja, hkrati pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Ob izidu, 1. marca 1974 (z letnico 1973), so obveljala za prvo neodvisno ploščo s področja popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji.

Petdeset let po nastanku izvirnika je pri ZKP RTV Slovenija izšla nova, restavrirana jubilejna izdaja na vinilu, hkrati pa je v uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija nastal film »V odmevu nekega stranišča«. V dvodelnem nizu oddaj »Pol stoletja Odpotovanj« v Pesmi v žepu prepletamo tri rdeče niti: zgodbo o nastanku Odpotovanj pred petdesetimi leti, današnji pogled na to ploščo, ki se zrcali v novem dokumentarnem filmu in novi restavrirani vinilni izdaji, ter Odpotovanja sama: njihovo vsebino in sporočilnost, ki sta ploščo že ob nastanku povzdignili med brezčasne umetniške izdelke. Tokrat poslušamo drugi del.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Nika Kržišnik je prostovoljka pri Mladi Karitas. V svet prostovoljstva se je podala pri šestnajstih letih, k temu jo je spodbujalo tudi domače okolje. Je diplomantka Fakultete za socialno delo v Ljubljani, junija pa je prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva za leto 2023. Kako v svoje življenje vpleta vero in kaj ji ta pomeni? Se vidi kot prostovoljka tudi na daljši rok?

V daljni deželi, v kateri šumijo tisočletni gozdovi, leži grad, ki se ošabno vzpenja proti nebu.
Pravljico pripoveduje Marijana Klanšek.
Napisal jo je Lojze Kovačič.
Posneta je bila v studiih Radiotelevizije Ljubljana leta 1976.

Tokrat smo pripravili posnetek koncerta, ki smo ga posneli 20. aprila 2024 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Z Big Bandom RTV Slovenija je nastopila ena najbolj raznovrstnih in vznemirljivih vokalnih solistk v džezovski glasbi, ameriška pevka Carmen Bradford, orkester pa je vodil avstrijski dirigent Sigi Feigl.
Carmen Bradford je hči legendarnega trobentača in skladatelja Bobbyja Bradforda ter priznane pevke in skladateljice Melbe Joyce. Carmen Bradford je študirala na kolidžu v Austinu, vendar je študij opustila, ko so ji ponudili mesto pevke pri orkestru Counta Basija. Z orkestrom je sodelovala med letoma 1982 in 1990 in čeprav je Basija poznala in z njim nastopala, ji žal ni uspelo posneti albuma z njim, umrl je namreč leta 1984. Sodelovala pa je pri snemanju plošč z orkestrom, ki sta ga pozneje vodila Frank Foster in Thad Jones. Dva albuma sta bila celo nagrajena z grammyjem.
Leta 1992 je Carmen Bradford izdala svoj prvenec Finally Yours, tri leta zatem pa je izšel album With Respect, s katerim je navdušila strokovno in širšo javnost. Do danes je sledilo še kar nekaj odličnih albumov, pa tudi nekaj velikih sodelovanj; med drugim je pela z Wyntonom Marsalisom, Johnom Claytonom in Orkestrom Claytona in Hamiltona, Docom Severinsenom, Tonyjem Bennettom, Jamesom Brownom, Georgeem Bensnom in še številnimi drugimi. Nastopa tako rekoč po vsem svetu, tako z džezovskimi kot simfoničnimi orkestri. Trenutno je vodja oddelka za džezovsko petje ter članica fakultete na konservatoriju za glasbo v San Franciscu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Spletkarska igra skakanja čez plot se bolj in bolj razkriva v sočnem dialogu med buržujskima zakoncema srednjih let na njuni večerji v butični restavraciji.

Šestdelni cikel kratkih radijskih iger, nastalih po literarnih predlogah Stefana Bennija, ponuja luciden vpogled v človeka današnje dobe, ki se pogosto potaplja v kaos in dezorientacijo. Odslikava kompleksnosti medčloveških odnosov pa je pogosto prebodena s satirično ostjo, ki usmerjena proti sodobni družbi spravlja v smeh in hkrati spodbuja k premisleku.

Režiser in prirejevalec: Jože Valentič
Prevajalec: Janko Petrovec
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič

Ona – Iva Krajnc Bagola
On – Uroš Smolej
Natakar – Uroš Maček

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2017.

29. avgusta 1894, torej pred 130 leti, se je v Pazinu rodil Angelo Cerkvenik. Z družino se je še pred koncem stoletja preselil v Ilirsko Bistrico. Med prvo svetovno vojno se je boril, med drugim tudi na Doberdobu; tam je bil leta 1915 ranjen, drugič pa nato še na ruski fronti. Po vojni je opravljal različne službe pri Južni železnici. Pisati je začel že pred vojno, v gimnaziji, drame in prozo je pisal tudi pozneje. V literarno zgodovino se je najopazneje vpisal s povestjo za mladino Ovčar Runo. Sicer je bil angažiran pisec, zgodbe je postavljal v svet boja za delavske pravice in taka je tudi povest Daj nam danes naš vsakdanji kruh.

Režiserka je Ana Krauthaker,
igralec: Tomaž Gubenšek,
glasbena opremljevalka: Tina Ogrin,
mojster zvoka pa Miha Jaramaz.
Redaktorici: Tadeja Krečič in Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2014.

Glasbena cesta 2.3.1.5. Mykal Rose x Subatomic Sound System x Hollie Cook: Rockin’ Like a Champion. Novi album z močnim glasbeniškim zaledjem je bil dobro sprejet v reggaejevskih logih in je že uvrščen med najbolj pozornost vzbujajoče Roseove izdaje na njegovi štiri desetletja dolgi poti.
https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/08/27/mykal-rose-x-subatomic-sound-system-x-hollie-cook-rockin-like-a-champion/